Od 1. julija bodo državljani začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo vplačevali po en odstotek bruto plače, medtem ko bodo upokojenci prispevali en odstotek od neto pokojnine. Ta sistem zavarovanja posameznikom omogoča uveljavitev ene izmed štirih temeljnih pravic, ki se med seboj ne morejo kombinirati. Te pravice vključujejo oskrbo s strani družinskega člana (že veljavno od januarja 2024), dolgotrajno oskrbo na domu, sofinancirano oskrbo v instituciji ter možnost pridobitve denarnega nadomestila.
Od 1. julija bodo do storitev pomoči na domu upravičeni vsi, ki zaradi starosti, bolezni, poškodb, invalidnosti ali duševnih motenj niso več sposobni samostojnega življenja in potrebujejo pomoč drugih. Vloge za uveljavitev pravice je mogoče vložiti osebno ali prek elektronskih centrov za socialno delo, ki so vstopne točke v sistem.
Glede na zdravstveno in funkcionalno stanje bo posameznikom dodeljeno število ur oskrbe na mesec, ki se giblje od najmanj 20 do največ 110 ur, razdeljenih v pet kategorij. Storitve zajemajo pomoč pri prehranjevanju, osebni negi, gibanju, oblačenju, pripravi na počitek in osnovnih gospodinjskih opravilih, po novem pa tudi spremljanje zdravstvenega stanja ter pripravo in nadzor nad jemanjem zdravil.
Stanovalci domov za starejše, ki se bodo odločili za dolgotrajno oskrbo v instituciji, bodo od 1. decembra oproščeni plačila storitev oskrbe, saj bodo te kriti iz zavarovanja. Plačali bodo le stroške bivanja in prehrane, kar bo za večino uporabnikov pomenilo znatno znižanje skupnih stroškov oskrbe.
