V torek, 12. maja, bodo na Univerzi v Mariboru potekale volitve novega rektorja. Glasovali bodo lahko le zaposleni in študenti univerze, kar predstavlja manj kot pet odstotkov prebivalcev mesta, vendar bo odločitev vplivala tudi na tiste, ki z univerzo nimajo neposrednega stika.
Čeprav so rektorske volitve v javnosti pogosto razumljene kot notranja akademska zadeva, ima funkcija rektorja Univerze v Mariboru po več kazalnikih pomembno mesto med najvplivnejšimi javnimi funkcijami v mestu. Obseg proračuna, število zaposlenih, investicije in vpliv na razvoj mesta jo v nekaterih pogledih postavljajo ob bok županski funkciji, z razliko, da Mariborčani pri izbiri rektorja nimajo neposrednega glasovanja.
V naslednjih štirih letih bo novi rektor vplival na številna področja, ki segajo tudi izven akademskega okolja, med drugim na stanovanjski trg, gostinsko dejavnost, promet in prostorski razvoj mesta. Tokrat se za položaj potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec, odločitev pa bo znana po torkovem glasovanju.
Pomen univerze dodatno potrjujejo tudi finančni in kadrovski podatki. Po uradnem letnem poročilu Univerze v Mariboru za leto 2025, ki ga je februarja 2026 potrdil upravni odbor, je univerza ustvarila 158,4 milijona evrov prihodkov. Skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor in Študentskimi domovi je ta znesek dosegel 168,8 milijona evrov.
Po Programu dela Univerze v Mariboru za leto 2026, ki sta ga sprejela senat in upravni odbor, je bilo na začetku leta zaposlenih 2081 ljudi (brez knjižnice in študentskih domov). Skupaj z njima število preseže 2200 zaposlenih, pri čemer niso vključeni še pogodbeni sodelavci, zunanji predavatelji in raziskovalci, kar pomeni, da je dejansko število vključenih še višje.
