Vlada Roberta Goloba je ta teden na zasedanju v Novem mestu med drugim odobrila smernice za prilagoditev programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Evropska unija zaradi spremenjenih geopolitičnih okoliščin posodablja kohezijsko zakonodajo, pri čemer bodo v ospredju konkurenčnost, energetski prehod, varnost in obramba, stanovanjska dostopnost ter vodna odpornost in oskrba. Slovenija bo pri tem sledila tako novim strateškim usmeritvam Unije kot lastnim razvojnim prioritetam. Vlada je ob tem ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj naložila, naj v načrt vključi tudi mariborski projekt Center Rotovž.
Glavni namen spremembe programa je učinkovitejša uporaba kohezijskih sredstev, ki naj bi bila usmerjena v projekte z največjim razvojnim učinkom. Med takšne je bil prepoznan tudi Center Rotovž, ki velja za ključno kulturno infrastrukturo nacionalnega pomena v severovzhodni Sloveniji. Zato je predvideno, da se projekt vključi kot strateška operacija, potrebna sredstva pa bi zagotovili s prerazporeditvijo znotraj programa.
Če bo Evropska komisija potrdila spremenjeni program, bi lahko po neuradnih podatkih Center Rotovž pridobil do 21 milijonov evrov. To bi rešilo finančno konstrukcijo največje kulturne investicije v Sloveniji. Gradnja na Rotovškem trgu, ki se je začela februarja 2022, je namreč zaradi naraščajočih stroškov z začetnih 25 milijonov evrov zrasla že na približno 40 milijonov. Doslej je ministrstvo za kulturo prispevalo 9,6 milijona evrov, Mestna občina Maribor pa si je prek mehanizma CTN zagotovila 6,4 milijona evrov. Vendar bi bilo za občinski proračun prezahtevno, če bi morala sama zagotoviti še preostanek.
V mariborski občini so zato odločitev vlade pozdravili. Župan Saša Arsenovič je ob tem poudaril, da je to dokaz skupnih prizadevanj za uresničitev največjega kulturnega projekta v državi, ki bo Mariboru prinesel sodobno središče umetnosti, ustvarjalnosti in družbenega povezovanja. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi vladi.
Pozitivno so novico sprejeli tudi na ministrstvu za kulturo, kjer so spomnili, da si že ves čas prizadevajo za zagotovitev ustrezne podpore projektu. Po njihovem prepričanju si Maribor in regija zaslužita kakovostno in dostopno kulturno središče, ki bo nudilo prostor ključnim javnim zavodom in programom – Mariborski knjižnici, Umetnostni galeriji Maribor ter novemu art kinu.
