V času, ko se virusi in prehladi širijo s polno paro, ljudje množično obiskujejo lekarne v upanju, da bodo simptomi čim prej izzveneli. A okrevanje ni le zdravstveni, temveč tudi finančni izziv – stroški za protibolečinske tablete, pršila za nos in pastile hitro presežejo nekaj deset evrov, kljub temu da gre le za osnovne pripomočke pri blaženju običajnega prehlada.
Ob tem mnogi opažajo, da so cene zdravil vse višje, kar nekatere spodbuja celo k nakupu zdravil v tujini, kjer so pogosto cenejša. Medtem pa slovenske lekarne beležijo visoke prihodke in dobičke. Po podatkih iz poslovnih poročil za lansko leto so Lekarne Ormož z nekaj več kot sedmimi milijoni evrov prihodkov ustvarile skoraj 200 tisoč evrov dobička. Ptujčani so pri 19 milijonih prihodkov zabeležili približno pol milijona evrov dobička, mariborske lekarne pa so z dobrimi 75 milijoni evrov prihodkov ustvarile kar 1,4 milijona evrov dobička.
Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, Darja Potočnik Benčič, ob tem poudarja, da presežki prihodkov niso nepotreben luksuz, temveč nujni za vzdrževanje široke in dostopne lekarniške mreže. “Brez dobička bi težko zagotovili kar 354 lekarn po državi, redne zaloge zdravil, strokovno usposobljeno osebje in razvoj novih storitev,” je dejala. Po njenem mnenju je prav zaradi teh presežkov mogoče, da pacienti v večini primerov dobijo predpisana zdravila že ob prvem obisku lekarne – kar v številnih drugih evropskih državah ni pravilo.
