Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je do konca avgusta letošnjega leta ustvaril primanjkljaj v višini 9,7 milijona evrov, saj so bili odhodki višji od prihodkov.
Kot so poudarili člani sveta zavoda, so glavni razlogi za finančne težave sistemske narave, zato ponovno pozivajo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ministrstvo za zdravje, naj čim prej zagotovita primernejši način financiranja obeh kliničnih centrov.
Generalni direktor UKC Maribor, Vojko Flis, je na seji sveta pojasnil, da kljub dobremu nadzoru nad materialnimi stroški največji izziv predstavljajo stroški dela. Med drugim je bilo treba avgusta zaposlenim izplačati neizkoriščene proste dni, prav tako pa ostajajo težave s t. i. supernadurami, za katere sredstva niso zagotovljena. Flis je izpostavil, da so v poletnem času, ko je več dopustov, običajno izvedli manj programa, a so kljub temu opravili več storitev kot v enakem obdobju lani.
Člani sveta zavoda so poudarili, da se večina težav nanaša na širši zdravstveni sistem in da rešitve zahtevajo državno posredovanje. Od prihajajočega srečanja direktorjev javnih zdravstvenih ustanov z ministrico za zdravje, napovedanega za ponedeljek, pričakujejo konkretne odgovore. Že po prejšnji seji so ZZZS in ministrstvo uradno pozvali k ureditvi financiranja kliničnih centrov.
Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek je dejal, da bi UKC Maribor z ustrezno prilagoditvijo financiranja prejel približno 12 milijonov evrov več prihodkov, kar bi omogočilo uravnoteženo poslovanje. Tudi članica sveta Mojca Gornjak je opozorila, da je bil avgusta zaznan občuten porast stroškov dela, zato je nujno, da se ti realno vključijo v vrednost zdravstvenih storitev. Mačkošek je ob tem spomnil na še neizpolnjeno obljubo o izplačilu božičnice, ki bi ustanovi pomenila dodatnih 2,5 milijona evrov za plače zaposlenih.
Povprečne čakalne dobe za prve zdravstvene storitve so se v avgustu nekoliko zmanjšale pri napotnicah z oznako »zelo hitro«, medtem ko so se za ostale paciente nekoliko podaljšale. Posebej pereče ostaja pomanjkanje anesteziologov, a je Flis zavrnil očitke, da ti ne želijo delati. Poudaril je, da pogosti urgentni posegi v popoldanskih in nočnih urah vplivajo na izvedbo programov naslednji dan, vendar se zaposleni maksimalno trudijo.
Strokovna direktorica Nataša Marčun Varda je dodala, da jim je uspelo zaustaviti odhode anesteziologov, kar je bil dolgoletni problem, a gre večinoma za mlade strokovnjake z majhnimi otroki, kar vpliva na odsotnosti. Obenem se povečuje število delovišč, kjer so anesteziologi nujno potrebni.
Na oddelku za infekcijske bolezni medtem opozarjajo, da so razmere v začasnih prostorih vse bolj neustrezne in da je gradnja nove klinike nujna. Prvi razpis za izbor izvajalca je bil razveljavljen, ker je bila edina ponudba previsoka, kar je sprožilo pritožbeni postopek in dodatno zamaknilo nadaljnje aktivnosti.
V. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki je pojasnil, da je državna revizijska komisija zavrnila vloženi zahtevek, zato pričakujejo, da bodo nov razpis za gradnjo infekcijske klinike objavili že prihodnji teden. Po njegovih besedah naj bi bile ponudbe pridobljene do konca leta, pogodba podpisana še pred koncem leta, izgradnja pa bi se lahko začela v začetku prihodnjega leta.
