Univerzitetni klinični center Maribor še naprej posluje z negativnim finančnim izidom. V prvih treh mesecih letošnjega leta so odhodki presegli prihodke za 1,88 milijona evrov. Kljub temu svet zavoda na današnji seji ni izrazil večje zaskrbljenosti. Po besedah predsednika sveta Marjana Mačkoška je letošnji rezultat boljši kot lanski, zavod pa ostaja finančno stabilen in zmožen redno poravnavati svoje obveznosti. Poleg tega so letos opravili približno deset odstotkov več zdravstvenih storitev kot v istem obdobju lani.
Mačkošek je izpostavil, da mora UKC nadaljevati s povečevanjem obsega storitev, saj je to ključno za skrajševanje čakalnih vrst. Dodal je tudi, da imata oba slovenska klinična centra poseben status z vidika državne kritične infrastrukture, zato se od njiju pričakuje več kot od drugih bolnišnic. Glede na to je ocenil trenutni poslovni rezultat kot vzpodbuden, še posebej ob večjem obsegu opravljenega dela.
Direktor UKC Maribor, dr. Vojko Flis, je povedal, da so samo v aprilu zabeležili primanjkljaj v višini 578.000 evrov. Največje breme predstavljajo stroški dela. Flis je opozoril, da še vedno ni določen nov sistem t. i. uteži za vrednotenje storitev, ki bi moral spremljati uvajanje višjih plač po novih kolektivnih pogodbah, ki so začele veljati januarja. Ker uteži niso bile ustrezno prilagojene povišanim stroškom dela, zdravstveni zavodi ne vedo, iz katerih sredstev bodo višje plače financirane.
Flis je ponovno poudaril, da je UKC Maribor kot del ključne infrastrukture dolžan zagotavljati neprekinjeno zdravstveno oskrbo, kar pomeni, da izvajajo več storitev, kot jih dejansko dobijo plačanih.
Kljub povečani realizaciji storitev pa se čakalne vrste ne krajšajo. Trenutno več kot 73.000 ljudi čaka na prvi zdravstveni poseg v UKC Maribor, od tega skoraj 30.000 bolnikov presega dopustno čakalno dobo. Povprečne čakalne dobe se niso bistveno spremenile v primerjavi s prejšnjimi meseci.
Glavni razlog za to pojasnjuje Flis v povečanem številu pacientov, ki prihajajo v UKC, saj nekatere druge bolnišnice ne izvajajo določenih programov, ker poslujejo po izrazito ekonomskih merilih. Posledično se bolniki obračajo na klinične centre, ki morajo zagotavljati celovito oskrbo.
