Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarjata na težave, s katerimi se soočajo nekateri slovenski dobavitelji hrane. Po njihovih navedbah naj bi trgovski verigi Mercator in Hofer z več domačimi pridelovalci prekinili sodelovanje ali pa jim ponudili zahtevne pogoje dobave in zelo nizke odkupne cene, ki jih kmetje ne morejo sprejeti. Oškodovani dobavitelji o tem javnosti večinoma ne govorijo.
Težave naj bi se stopnjevale že nekaj časa. Pridelovalci krompirja so že lani jeseni opozarjali na zelo nizke odkupne cene, ki jih določajo trgovci, ki predstavljajo pomembno povezavo med proizvajalci in potrošniki. Po ocenah kmetijskih organizacij se pritiski na domače pridelovalce še povečujejo.
Sindikat kmetov Slovenije navaja, da je prejel več informacij od kmetov, ki dobavljajo svoje pridelke Hoferju in Mercatorju. Ti poročajo o odpovedih pogodb ali novih pogojih sodelovanja, ki so za mnoge pridelovalce težko izvedljivi, zaradi česar se nekateri odločajo za prekinitev sodelovanja. Na podobne težave opozarja tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Kmetje in njihove organizacije zato pozivajo pristojno ministrstvo in vlado, naj se odzoveta na razmere. Menijo, da mora država zagotoviti nadzor in ukrepati proti praksam, ki bi lahko ogrozile slovensko kmetijstvo, razvoj podeželja in prehransko varnost države.
Ob tem pozivajo tudi Upravo za varno hrano, naj preveri sledljivost blaga, kakovost ter morebitno uporabo sredstev za podaljševanje obstojnosti sadja in zelenjave. Po njihovem mnenju mora država zagotoviti, da so potrošniki ustrezno zaščiteni in da so pogoji na trgu pošteni.
V sindikatu opozarjajo tudi na možnost damping cen pri uvoženih izdelkih. Takšna prodaja pod realnimi stroški se lahko trgovcem kratkoročno izplača, saj omogoča testiranje različnih prodajnih strategij na majhnem slovenskem trgu. Damping je kazniv le, če ga je mogoče dokazati.
Organizacije kmetov zahtevajo tudi pregled pogodb, povezanih z nakupi zemljišč za gradnjo večjih trgovskih centrov. Po njihovih navedbah so tuji investitorji ob pridobivanju zemljišč pogosto obljubljali delež odkupa domačih izdelkov in blagovnih znamk. Če se to ne uresničuje, menijo, da bi morali pristojni preveriti spoštovanje obljub. Ob tem opozarjajo tudi na spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč, saj se trgovski centri pogosto gradijo na nekdanjih njivah in travnikih, ki jih občine z občinskimi prostorskimi načrti spremenijo v gradbena zemljišča.
