Županja Občine Kungota Tamara Šnofl bo na prihodnjih lokalnih volitvah ponovno kandidirala za županjo. Če bo uspešna, bo tako nastopila svoj tretji mandat. Ob napovedi kandidature se je ozrla tudi na delo v zadnjih štirih letih, izpostavila najpomembnejše projekte ter predstavila področja, ki jim želi občina v prihodnje nameniti še več pozornosti. Iztekajoči se mandat ocenjuje kot uspešen, predvsem zato, ker je občini uspelo uresničiti večino načrtovanih projektov. Med največjimi izpostavlja rekonstrukcijo regionalne ceste, ki je bila izvedena v sodelovanju z državo in predstavlja enega največjih infrastrukturnih posegov v zgodovini občine, ter novo kolesarsko povezavo med Dolnjo Počehovo in Zgornjo Kungoto.

Za občino velikosti Kungote je bilo po njenih besedah zadnje štiriletno obdobje infrastrukturno zelo zahtevno. Poleg obnove regionalne ceste in gradnje kolesarske povezave so bili med pomembnejšimi projekti še MŠC Kungota, kanalizacija Gradiška I ter sanacije številnih plazov. Hkrati že potekajo priprave na nove, tako manjše kot obsežnejše projekte, katerih namen bo izboljšati življenjske pogoje prebivalcev in ustvarjati dodatne možnosti za razvoj turizma.

Kljub opravljenemu delu Šnofl poudarja, da ostaja precej nalog predvsem na področju komunalne infrastrukture. Ceste, vodovodno in kanalizacijsko omrežje bodo tudi v prihodnje med prednostnimi nalogami občine. Ob tem opozarja, da infrastrukturnega zaostanka, ki je nastajal daljše obdobje, ni mogoče odpraviti v zgolj nekaj letih, občina pa mora naložbe prilagajati svojim dejanskim in finančnim zmožnostim.

Poseben izziv predstavljajo občine z razpršeno poselitvijo, kakršna je Kungota, saj konfiguracija terena in struktura tal gradnjo ter vzdrževanje komunalne infrastrukture še dodatno otežujeta in dražita. Šnofl zato že dalj časa opozarja na potrebo po sistemskem državnem viru financiranja tovrstne infrastrukture. Brez ustrezne podpore države bi se lahko po njenem mnenju razvojne razlike med posameznimi območji Slovenije v prihodnje še povečevale.

Pri razmišljanju o prihodnosti pa županja ne izpostavlja zgolj gradenj in investicij. Pomembno se ji zdi tudi, kakšni bodo odnosi med ljudmi, ki v občini živijo. Želi si pozitivnega okolja, v katerem se bodo občani spoštovali, si pomagali in ne bodo dopuščali, da jih širša politična vprašanja med seboj razdvajajo. Cilj je ustvarjati lokalno skupnost, v kateri bodo mladi videli svojo prihodnost, starejši pa imeli kakovostno in prijetno življenjsko okolje. Na infrastrukturnem področju želi v prihodnjem obdobju nadaljevati izboljševanje cestnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Med pomembnimi načrti je tudi dokončanje preostalega dela rekonstrukcije državne ceste v središču Zgornje Kungote v sodelovanju z državo. Poseben poudarek naj bi dobila še ureditev središč Svečine in Jurija, ki bi ju občina rada razvila v privlačni in funkcionalni območji, sposobni dodatno podpreti turistični razvoj celotne Kungote.

Prejšnji članekSanacija gradu Borl še čaka na izvajalca
Naslednji članekOd septembra iz Starošincev neposredno v Maribor