Kungota je obmejna, vinorodna in turistično vse bolj prepoznavna občina, v kateri se vinogradi in znamenita srčasta cesta prepletajo s številnimi razglednimi ter kulturnozgodovinskimi točkami. Tukajšnjo zgodbo poleg Plačkega stolpa, cerkva, kapelic in znamenj bogatijo še grad v Svečini s štirimi vogalnimi stolpi, vinogradniški muzej Kebl ter druge posebnosti, ki neločljivo povezujejo življenje tukajšnjih ljudi.
Med temi objekti ima posebno zgodbo kapelica sv. Cecilije na Grušeni, ki je ena izmed zelo redkih kapelic v Sloveniji, posvečenih zavetnici glasbe in glasbenikov. Kapelica je bila postavljena leta 1939.
Pred propadom so jo s prostovoljnim delom, lastnimi sredstvi in veliko dobre volje rešili člani Kungoške Pleh Muzike skupaj z vsemi, ki so jim pri obnovi pomagali.
Ker je ena izmed zelo redkih kapelic v Sloveniji, ki je posvečena zavetnici glasbe in glasbenikov, je med njimi še posebej priljubljena.
Krasi jo napis, s posebnim pomenom.
Naslednja zgodba je zgodba viničarjev, ki so s svojim delom močno zaznamovali te kraje. Njihovo nekdanje življenje nam na pristen način predstavlja Vinogradniški muzej Kebl, urejen v stari viničarski hipi sredi Svečinskih goric.
Ime je kratko , domače in nekoliko skrivnostno – prav takšen pa je tudi muzej. Skrit je med gozdom in vinogradi, v sebi pa hrani številne zgodbe ljudi, ki so tukaj nekoč živeli in delali.
Obiskovalci si lahko ogledajo stanovanjsko opremo, vsakdanje predmete ter staro kmečko in vinogradniško orodje. Vsak predmet v hiši ima svojo zgodbo.
V Kungoti se na poseben način prepletajo narava, kulturna dediščina, glasba, prostovoljstvo, turizem in kmetijstvo. Pomemben del te zgodbe je tudi Plački stolp, ki predstavlja eno od pomembnih točk kraja.
Ob jasnem vremenu se s Plačkega stolpa odpre pogled, ki seže daleč čez mejo.
Obiskati ga je mogoče v vseh letnih časih, vsak od njih pa okoliški pokrajini nadane nekoliko drugačno podobo.
V Kungoti se zavedajo, da je njihova dediščina dragocena prav zato, ker pripoveduje zgodbe ljudi, ki so skozi generacije soustvarjali podobo kraja.
Kungota tako svojo prihodnost gradi na temeljih preteklosti – na naravi, vinu, glasbi, prostovoljstvu in predvsem ljudeh, ki svoje kraje poznajo, cenijo in z njimi živijo. Prav njihove zgodbe pa dajejo Kungoti značaj, ki ga obiskovalci lahko začutijo na vsakem koraku.
