Podatki Mestne občine Maribor o delovanju stacionarnih radarjev jasno kažejo, da ti niso namenjeni umirjanju prometa, temveč predvsem ustvarjanju prihodkov. Na vsaki radarni lokaciji se dnevno zabeleži približno 50 prekoračitev hitrosti, kar pomeni, da se nevarna vožnja ponavlja dan za dnem – radari pa le beležijo prekrške in nevarne vožnje ne preprečijo. Če bi radarji dejansko izboljšali prometno varnost, bi se število prekrškov na teh odsekih sčasoma zmanjšalo na nič. A to se ne dogaja. Ob tem, da ima Maribor vsaj 30 prometno nevarnih odsekov, je očitno, da kljub množici izdanih kazni prehitri vozniki še naprej ogrožajo življenja udeležencev v prometu, skoraj neprekinjeno.
Postaja vse težje verjeti, da gre pri tej politiki za varnost. Kaznovanje za nazaj ne preprečuje prometnih nesreč – ustvarja pa stalen in predvidljiv vir prihodkov. Prometna varnost se tako nevarno približuje vlogi prikritega davka. Prav zaradi takšnih zlorab je Italija postavitev in uporabo stacionarnih radarjev zakonsko omejila ter njihovo umeščanje vezala na jasno dokazano nevarne odseke in stroge pogoje, ki preprečujejo, da bi radarji postali orodje za polnjenje lokalnih proračunov. V SMS, LPR in NSi zavračajo logiko, po kateri se nevarnost tolerira, da bi jo lahko zaračunavali. Namesto tega predlagajo ukrepe, ki dokazano delujejo: fizične rešitve za umirjanje prometa na strokovno ugotovljenih nevarnih odsekih. To so ukrepi, ki prehito vožnjo fizično preprečijo, ne pa jo zgolj zabeležijo.
V obdobju od 11. 8. 2025 do 27. 10. 2025 je radar na Čufarjevi ulici zabeležil 4.292 prekrškov, skupna vrednost izrečenih glob pa je znašala 310.030,00 EUR. Ob plačilu v zakonskem roku (t. i. polovička) to predstavlja 155.015,00 EUR.
Radar na Gorkega ulici je med 27. 10. 2025 in 30. 11. 2025 zabeležil 2.277 prekrškov v skupni vrednosti 157.480,00 EUR, pri čemer znaša znesek ob polovičnem plačilu 78.740,00 EUR.
V septembru 2025 je bil uporabljen tudi mobilni radar. Nadzor hitrosti na območju Mestne občine Maribor je potekal 16. 9. 2025 in je zajemal Lackovo cesto, Pohorsko cesto, Ulico Pohorskega odreda, Prekmursko ulico in Kardeljevo cesto. Skupno je bilo zabeleženih 185 prekrškov v vrednosti 11.010,00 EUR, kar ob polovičnem plačilu znaša 5.505,00 EUR. Večina kršiteljev globo poravna v predpisanem roku, zato plača polovico zneska. Trenutno so postavljena tri ohišja za stacionarne radarje, en radar pa se izmenično seli med tremi lokacijami. Po neuradnih informacijah naj bi se število lokacij v prihodnje še povečalo.
Cilj pobudnikov, Lidije Divjak Mirnik, Igorja Jurišiča in Zdravka Luketiča je manj prometnih nesreč, večja varnost in konec prakse, v kateri so proračunski prihodki pomembnejši od življenj. Italijanski primer jasno kaže, da je takšen premik – omejitev postavljanja stacionarnih radarjev na lokacijah z omejitvijo hitrosti nižjo od 50 km/h – mogoč; vprašanje je le, ali smo ga pripravljeni narediti tudi v Mariboru.
