V Sloveniji naj bi v kratkem prišlo do strožjega nadzora nad bolniškimi odsotnostmi, saj se je pokazalo, da številni namesto okrevanja izkoriščajo bolniški stalež za delo ali druge dejavnosti. Vladni interventni zakon uvaja novosti, med katerimi je tudi možnost, da kontrolorji ZZZS obiskujejo ljudi, ki so bolniško odsotni več kot 30 dni. Takih kontrolorjev bo v kratkem šest, njihova naloga pa bo preverjati, ali je zavarovanec med bolniškim staležem doma.

O zdravstvenem stanju pregledovanega ne bodo seznanjeni, bodo pa o opravljenem nadzoru pripravili zapis in ga posredovali imenovanemu zdravniku. Nadzori so sicer že obstajali, a doslej niso bili natančno določeni z zakonom.

Zakon, ki ga je vlada v državni zbor poslala po nujnem postopku, vključuje tudi finančno pomoč bolnišnicam z dolgotrajnimi izgubami ter ukrepe za zmanjševanje odsotnosti z dela. Med pomembnejšimi spremembami je ureditev tako imenovanega laičnega nadzora ter določitev režima gibanja med bolniško. Zavarovanec in delodajalec bosta po novem seznanjena, katere aktivnosti so med zdravljenjem dovoljene. Zdravnik bo ob odprtju bolniške odsotnosti moral določiti, ali mora pacient strogo počivati doma ali se lahko sprehaja, pri čemer bo lahko natančno določil čas, ko sme bolnik zapustiti dom.

Novo zakonodajno besedilo precej zaostruje tudi sankcije. Če je doslej veljalo, da je pacient ob kršitvi izgubil nadomestilo plače za dan, ko je bil zaloten pri nedovoljeni dejavnosti, bo po novem izgubil prejemek za celoten tekoči in še naslednji mesec. Enako bo veljalo, če bo kršil predpisani režim gibanja.

Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da so naleteli na primere, ko je posameznik odprl svoj s. p., čeprav zdravstveno ni bil zmožen za delo, nato pa takoj odšel na bolniško – pri samostojnih podjetnikih namreč zdravstveni pregled ob registraciji ni obvezen. Za takšne primere zakon predvideva odvzem nadomestila plače. Po delovnopravnih pravilih so lahko takšne kršitve tudi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Novosti prinašajo tudi strožje pogoje za odsotnost v tujini med bolniško. Po novem bo lahko dovoljenje izdal izključno zdravnik ZZZS, in še to v izjemnih primerih, kot je zdravljenje ali bližnji družinski pogreb v sorazmerno bližnji državi, ne pa za potovanja ali dopustovanje.

Statistični podatki kažejo, da se je delež izgubljenih delovnih dni v zadnjih desetih letih močno povečal – s 3,9 % leta 2013 na 5,9 % leta 2023 – zaradi česar je Slovenija med vodilnimi v Evropi. Prav tako iz leta v leto naraščajo stroški nadomestil plač: leta 2019 so bili 380 milijonov evrov, lani 630 milijonov, letos pa naj bi dosegli 700 milijonov.

Podatki ZZZS razkrivajo, da je bolniška najpogosteje izrabljena ob petkih. Slovenija je hkrati edina država v EU, kjer bolniški stalež časovno ni omejen. Več kot 10.000 ljudi je na bolniški že več kot leto dni, približno 1.500 pa več kot tri leta.

Prejšnji članekOdprtje Velikega drsališča Ruše in številni dogodki v prihodnjih dneh
Naslednji članekPriprava novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov