Danes Slovenija obeležuje dan brez zavržene hrane – pobudo, ki nas spodbuja k premisleku o vrednosti hrane in odgovornem ravnanju z njo. Povprečen Slovenec letno zavrže 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 odstotkov teh količin nastane v gospodinjstvih. Temi bo posvečen tudi poseben posvet, ki danes poteka v Ljubljani.
Podatki svetovne organizacije za prehrano so zaskrbljujoči: skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne pride do krožnika, medtem pa 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote. Hrana, ki konča med odpadki, ni le moralna dilema, temveč ima tudi okoljske posledice – med osem in deset odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov izvira iz zavržene hrane. Ob tem metan, ki nastaja ob njenem razkroju na odlagališčih, segreva ozračje kar 84-krat močneje kot ogljikov dioksid.
Ob lanskem dnevu brez zavržene hrane se je uveljavil tudi pojem hranozavest – zavedanje o tem, kako dragocena je hrana. »Hranozavesten človek razmišlja, kaj kupi, kako hrano shranjuje in jo uporabi. Upošteva sezonskost, poreklo in rok uporabe živil, zna spoštljivo pripraviti obrok in tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega,« so zapisali na portalu Naša skupna hrana.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Sloveniji v letu 2023 skupaj nekaj manj kot 165 tisoč ton odpadne hrane. Približno polovica je nastala v gospodinjstvih, tretjina v gostinstvu, 13 odstotkov v proizvodnji hrane, devet odstotkov pa v trgovinah z živili. Užitni del v celotnih količinah predstavlja 37 odstotkov – kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže kar 29 kilogramov hrane, ki bi jo bilo še mogoče porabiti.
