V treh desetletjih Slovenija ni uspela vzpostaviti sistemske ureditve za dokončno predelavo komunalnih odpadkov in blata iz čistilnih naprav. Obe področji, odpadke in kanalizacijo, je preložila na občine, s čimer se je izognila odgovornosti. Lokalno odločanje o teh vprašanjih se je izkazalo za neučinkovito, saj se cene enakih storitev med občinami in regijami močno razlikujejo. Celotno Spodnje Podravje nima svojega regijskega centra in lastnega odlagališča, kar vodi do t.i. “smetarskega turizma”, ko se odpadki prevažajo po državi ali celo v tujino.
Enako velja za komunalno blato. Kljub večkratnim revizijam država na obeh področjih ne vzpostavlja reda. Pomanjkljive pravne podlage omogočajo zlorabe, ki trajajo že desetletja. V operativnem načrtu ravnanja z odpadki iz leta 2013 sta bili predvideni dve sežigalnici, v Ljubljani in Mariboru, vendar jih še danes, 11 let kasneje, ni in verjetno jih še dolgo ne bo. Vlada sicer obravnava projekt, vendar so premiki izjemno počasni.
