spot_img

Sajenje več tisoč sadik za ohranjanje biotske raznovrstnosti ob Dravi

V zadnjem tednu

Partnerji v okviru projekta zaDravo so z zasaditvijo več kot 24.000 sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst izboljšali življenjski prostor številnim vrstam ptic in opraševalcem. Zasadili so jih na območju Natura 2000 v občinah Starše, Duplek, Markovci, Gorišnica, Ormož in Središče ob Dravi.

Projekt koordinira (RRA) za Podravje – Maribor

Po navedbah Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor so posadili drevesne sadike, med katerimi prevladujejo divja češnja, divja jablana, skorš, brek, poljski javor, hrast in beli gaber, ter grmovne vrste, kot so črni trn, glog, rumeni dren, brogovita, dobrovita in leska.

Na novo zasajene in obnovljene mejice povečujejo biotsko raznovrstnost kmetijske krajne. “Mejica je pas grmovne in drevesne zarasti, ki je bogata po zastopanosti rastlinskih in živalskih vrst. Samorasle mejice so bile nekoč sestavni del kmetijske krajine in so služile kot protivetrna zaščita, za uravnavanje vlage v zemlji, nudile so senco, ki ščiti rastline pred sončno pripeko, in bile so življenjski prostor širokemu spektru organizmov,” je pojasnil koordinator projekta na RRA Podravje – Maribor Dominik Bombek.

Kmetijska krajina se je v zadnjih desetletjih pretežno zaradi vplivov intenzivnega kmetijstva močno spremenila. “Marsikateri organizmi se spremembam na tako kratek rok niso uspeli prilagoditi, zaradi česar smo partnerji projekta zaDravo vključili v aktivnosti projekta tudi izboljšanje stanja na kmetijskih območjih z vzpostavljanjem in obnovo struktur, kot so mejice in solitarna drevesa,” je povedal Bombek.

Katere občine v projektu sodelujejo?

Partnerji projekta Občina Duplek, Občina Starše, Občina Središče ob Dravi in RRA Podravje – Maribor so pod strokovnim vodstvom Zavoda RS za varstvo narave izvedli odkupe in obnove na skupno več kot 12 hektarjih zemljišč.

“Mejice in ekstenzivni travniki postajajo v Podravju vse redkejši. S tem se spreminja značilna krajina, po kateri je bilo v preteklosti to območje prepoznavno. Izgubljajo pa se tudi življenjski prostori nekoč splošno razširjenih, danes že močno ogroženih živalskih vrst. S projektom želimo vsaj malo omiliti te negativne trende. Predvsem pa se trudimo, da bi domačini in obiskovalci ponovno prepoznali mejice in vrstno pestre travnike kot značilnost krajine, ki poleg življenjskega prostora za živali nudi tudi številne ugodne učinke za prebivalstvo,” je pojasnil Simon Veberič iz Zavoda RS za varstvo narave.

Še zlasti je omenjeno območje pomembno kot življenjski prostor ptice rjavi srakoper. Ta potrebuje za svoj obstoj ekstenzivne travnike, ki jih omejujejo pasovi drevesne in grmovne vegetacije. Strukture uporabi za gnezdenje in kot lovna mesta. Ker se v zadnjih letih površine travnikov in mejic zmanjšujejo, upada tudi številčnost teh ptic.

- Oglas - spot_img

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ste na naši spletni strani opazili žaljiv komentar ali vsebino? Kontaktirajte nas!

Zadnje novice

00:04:08

Zaradi zanemarjanja vrtčevske infrastrukture nekaj oddelkov gostuje v šolah

S septembrom bo prag mariborskih javnih vrtcev prestopila nova generacija otrok. Tudi letos je v 36-ih enotah dovolj prostora...

VAŠ GLAS

Kje boste letos dopustovali?

Hitre novice

Več podobnih novic

- Oglas - spot_img
Content | Menu | Access panel