Mestna občina Maribor je uspešno zaključila prvo fazo participativnega proračuna »Maribor jutri« za obdobje 2027–2028. Med 15. aprilom in 24. junijem 2026 so Mariborčanke in Mariborčani oddali rekordnih 353 projektnih predlogov, kar je največ v zgodovini izvajanja tega mehanizma v mestu.
Letošnji odziv je presegel vse dosedanje cikle – od prvega pilotnega projekta v letih 2015/2016, ko je prispelo 78 predlogov, pa do zadnjega cikla z 273 predlogi. To dokazuje, da si prebivalci Maribora močno želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju in razvoju svojega lokalnega okolja. Večina predlogov (312) je prispela digitalno prek aplikacije Naš Maribor, 41 pa v fizični obliki.
Med prispelimi idejami po številu izstopata mestni četrti MČ Center in MČ Koroška vrata, kjer so v vsaki zabeležili po 32 predlogov. Najmanj predlogov (5) je prispelo iz KS Razvanje.
Glede na vsebino so občani največ lastnih idej usmerili v tri ključna področja:
- Kultura (24+ predlogov)
- Promet in komunala (24+ predlogov)
- Šport in rekreacija (20+ predlogov)
Vodja projekta Aljoša Kirič je izrazil veliko zadovoljstvo nad pripravljenostjo občanov: »Občanke in občani so svoje projektne predloge pripravili zelo premišljeno in natančno, saj je veliko predlagateljev priložilo idejne zasnove, fotografije, skice in predračune. To kaže, da dobro poznajo potrebe svojega okolja.«
S 25. junijem se je že začela druga faza, ki bo trajala vse do 21. oktobra 2026. Župan je imenoval posebno devetčlansko Strokovno komisijo (sestavljeno iz predstavnikov občine, Javnega holdinga Maribor, zunanje stroke in civilne družbe), ki bo v naslednjih mesecih:
- Pregledala vse prispele predloge in preverila njihovo izvedljivost.
- Ocenila realne stroške izvedbe.
- Pripravila končni seznam projektov, o katerih bodo občani glasovali jeseni.
Če bo komisija potrebovala dodatna pojasnila, bo kontaktirala predlagatelje, ki bodo imeli 7 delovnih dni časa za dopolnitev. Vsi projekti, ki bodo uspešno prestali to sito, se bodo uvrstili v fazo javnega glasovanja.
Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič je poudaril, da Maribor z višino sredstev izstopa v širši regiji. Mestna občina namreč za participativni proračun namenja približno milijon evrov, kar pomeni 8,7 evra na prebivalca v dveh letih.
Za primerjavo: Zagreb v letu 2026 namenja okoli 1,7 evra na prebivalca, avstrijski Gradec pa je v letu 2021 namenil približno 1,8 evra na prebivalca v dveh letih. »Maribor se tako po višini sredstev na prebivalca uvršča med najambicioznejše primere participativnega proračuna v regiji,« dodaja župan.
Občina se je ob tem odzvala tudi na problematiko nerealno ocenjenih projektov iz prejšnjega cikla (iz leta 2022). Za devet projektov, ki so trenutno v fazi izvajanja, bodo s predlogom rebalansa proračuna sredstva povišali za skupno 474.000 evrov, saj so se prvotne ocene izkazale za prenizke.
Med največjimi podražitvami oziroma uskladitvami vrednosti so:
- Kneippova oaza: z 30.000 € na 120.000 €
- Ureditev parka ob Jožefovi cerkvi (Studenci): z 10.000 € na 100.000 € (za projektno dokumentacijo)
- Prenova stopnic na Kalvarijo: z 30.000 € na 100.000 €
- Sanacija peš mostu na Studencih: z 10.000 € na 100.000 €
- Obnova stopnic na Grinič: z 15.000 € na 60.000 €
Vse oddane projektne predloge si lahko občani že sedaj ogledajo na spletni strani nas.maribor.si ali znotraj mobilne aplikacije Naš Maribor, kjer bodo sproti objavljene tudi vse informacije o naslednjih korakih.
