V Spodnjem Podravju so bile razmere na trgu dela v zadnjih letih nad slovenskim povprečjem, vendar zadnja dva meseca nakazujeta na spremembe.

Tomaž Žirovnik, direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje, je pojasnil, da je trg dela v regiji v zadnjih treh letih beležil izjemno rast. Brezposelnost je upadala, zaposlenost pa naraščala. Prvič v času samostojne Slovenije je regija presegla 30.000 delovnih mest, kar predstavlja velik preskok v primerjavi z gospodarsko krizo leta 2010 in 2011, ko jih je bilo manj kot 25.000.

Kljub tem pozitivnim trendom, Žirovnik opozarja na prihodnje izzive: “Zaradi manjših generacij, ki vstopajo na trg dela, in upokojevanja generacije baby boom, pričakujemo vse večji prihod delovne sile iz tujine v prihodnjih desetletjih.” Dodal je, da nekatera dela mladi ne bodo želeli opravljati, ne glede na izboljšanje delovnih pogojev ali višje plačilo. Tujci že zdaj predstavljajo pomemben del delovne sile v regiji, pri čemer si prizadevajo, da se ti delavci uspešno vključijo v lokalno okolje.

Žirovnik je izpostavil tudi, da naše okolje ponuja varnost, primerno za življenje in družine, kar je ključnega pomena za ohranjanje te kakovosti. Vendar pa, kot je poudaril, Zavod za zaposlovanje ima omejeno vlogo pri tem – skrbi za zaposlitev, medtem ko so pogoji za bivanje v rokah delodajalcev in lokalne skupnosti, ki morata prispevati k širši podpori.

Ena izmed tem, ki jih obravnava novoustanovljeni Svet partnerjev ptujske območne enote, ki je začel delovati ta teden, je prav vprašanje sodelovanja na tem področju. Po Žirovnikovih besedah so delodajalci v zadnjem času previdnejši pri svojih načrtih, saj je na trgu dela mogoče občutiti večjo negotovost.

Prilivi novih brezposelnih so podobni kot v preteklih dveh letih, vendar so k temu nekoliko prispevala tudi odpuščanja v podjetju Boxmark, ki se jim bodo kmalu pridružili še delavci iz podjetja Agis Technologies, ki je v postopku stečaja.

Prejšnji članekMestna občina Maribor: Obnova po lanskem neurju s točo – 1,86 milijona evrov za sanacijo plazov in poškodovano infrastrukturo
Naslednji članekEnergetski preboj v Mariboru: Gradnja kotla na lesno biomaso v polnem teku