Ptuj z okolico je od julija naprej med najbolj sušnimi območji v Sloveniji. V treh poletno-jesenskih mesecih je tam padla le približno tretjina količine padavin, ki je za ta čas običajna.
Po že rekordno nizkem poletnem vodostaju Drave na Ptuju, najnižjem po letu 1950, odkar potekajo meritve, zdaj skrb vzbuja še podatek o količini padavin. Od začetka julija do konca septembra je na širšem območju Ptuja padlo le 106 milimetrov dežja, kar pomeni 106 litrov vode na kvadratni meter.
Gre za izjemno nizko količino, ki kaže, kako izrazita je bila letošnja suša. Če bi padlo vso to vodo zajeli v 1000-litrsko cisterno, bi se ta napolnila le za približno deset centimetrov višine. Takšna količina je za zalivanje vrtov, zelenic ali kmetijskih površin praktično zanemarljiva.
Razmere so bile še posebej zahtevne poleti, ko so se temperature pogosto povzpele nad 35 stopinj Celzija, padavin pa dalj časa skoraj ni bilo. Posledice so bile hitro vidne na zelenicah, vrtovih in drugih nasadih, ki so se zaradi pomanjkanja vode močno izsušili.
V začetku septembra je območje sicer zajelo nekaj dežja in nekoliko nižje temperature, zato so se tla in rastje za kratek čas vsaj delno osvežili. Zelenice so znova nekoliko ozelenele, vrtovi pa so dobili nekaj prepotrebne vlage.
A učinek ni trajal dolgo. Že proti koncu septembra so bila tla ponovno izrazito izsušena, kar potrjuje, da nekaj kratkotrajnih padavin ni moglo nadomestiti večmesečnega primanjkljaja vode.
Dolgotrajna suša tako ostaja resen izziv za širše ptujsko območje, posledice pa lahko občutijo tako kmetijstvo in oskrba z vodo kot tudi naravno okolje in vodni viri.
