Po dolgotrajnem usklajevanju, zapletih pri pridobivanju zemljišč in pomanjkanju sredstev je država vendarle prišla do gradbenega dovoljenja za začetek prve faze prve etape izgradnje mariborske južne obvoznice. Kljub temu pretirano slavje še ni na mestu, saj dovoljenje še ni postalo pravnomočno – postopek vročanja strankam še poteka, te pa imajo možnost sprožiti upravni spor. Čeprav podobnih primerov ni bilo veliko, izkušnje kažejo, da v Sloveniji pravdarski zapleti niso nič nenavadnega.
Nekaj optimizma vliva dejstvo, da je Ministrstvo za infrastrukturo že obvestilo izvajalca, podjetje GIC Gradnje, o izdaji dovoljenja, in ta je že pripravljen na začetek del.
Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko vlada še letos potrdila državni prostorski načrt tudi za drugi in tretji odsek južne obvoznice, ki bosta traso pri Bohovi povezala z avtocestnim obročem. Po dolgih letih čakanja se tako zdi, da se gradnja vendarle premika z mrtve točke.
Bistveno slabše kaže pri severnem delu obroča, ki bi za Maribor pomenil vsaj enako, če ne večjo razbremenitev kot južni krak.
Klasična trasa severne obvoznice ni izvedljiva zaradi novega vodovarstvenega območja, ki se nahaja ob izteku Koroškega mosta.
Mariborska občina je kot alternativo predlagala gradnjo predora pod mestom in priložila študijo izvedljivosti, ki potrjuje uresničljivost projekta. Državi je predlagala čimprejšnji začetek postopkov, a napredka že več kot pol leta ni. Ministrstvo bo naročilo lastno študijo, ki naj bi preverila, ali je predor smiselna rešitev ali obstajajo boljše možnosti. Ob tem se porajajo dvomi, ali gre za iskanje optimalne rešitve ali pa zgolj za zavlačevanje, čeprav bi država morala prevzeti odgovornost za preusmeritev tranzitnega prometa iz središča mesta.
