Na sedežu Energetike Maribor je potekalo srečanje z novinarji, na katerem so predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor ter vložitev vloge na državni razpis za izvajanje obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. S tem se je uradno začel postopek za pridobitev koncesije za vzpostavitev mariborske sežigalnice. Predstavniki projekta so izpostavili temeljne cilje in usmeritve, pomen projekta za celovit sistem ravnanja z odpadki v mestu ter njegovo vlogo pri zagotavljanju stabilnejše in dolgoročno zanesljive oskrbe s toploto v sistemu daljinskega ogrevanja.
Po besedah sodelujočih se Slovenija glede deleža recikliranih odpadkov uvršča med najuspešnejše države v Evropski uniji, vendar ostaja odprto vprašanje ravnanja z odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali ponovno uporabiti. Prav ta manjkajoči del sistema po njihovem mnenju trenutno predstavlja izziv za Maribor. Direktor Snage in družbe EIOM, dr. Vito Martinčič, je opozoril, da mesto nima lastnega odlagališča, zaradi česar je prisiljeno sodelovati z zunanjimi izvajalci in se zanašati na tuje trge, ki se postopno zapirajo in hkrati zvišujejo cene svojih storitev.
Redni profesor dr. Niko Samec, ki vodi Laboratorij za zgorevanje in okoljsko inženirstvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, je pojasnil, da je predvidena rešitev zasnovana na uveljavljenih in tehnološko naprednih postopkih, najverjetneje na klasični metodi sežiga. Ob tem je poudaril, da sodobne naprave delujejo pod zelo strogimi okoljskimi standardi ter neprekinjenim nadzorom izpustov. Direktor Energetike Maribor Jože Hebar pa je dodal, da sistem daljinskega ogrevanja potrebuje zanesljiv vir energije, ki bo na dolgi rok sprejemljiv tako z okoljskega kot tudi z ekonomskega vidika.
Postopek podelitve koncesije se bo nadaljeval z natančnim pregledom oddane dokumentacije ter nadaljnjimi usklajevanji z državnimi organi. Sogovorniki podpis pogodbe pričakujejo proti koncu letošnjega leta oziroma v začetku prihodnjega. V primeru uspešne prijave mora biti objekt v skladu z zakonodajo zgrajen najpozneje v sedmih letih. Ob tem so navedli, da je bila lokacija na območju Tabora po treh revizijskih postopkih, izvedenih v letu 2024, potrjena kot najprimernejša izbira.
