Ministrstvo za delo je, potem ko je oktobra razkrilo, da razmišlja o vzpostavitvi stalne sheme skrajšanega delovnika, pripravilo analitično podlago. Iz analize je mogoče razbrati, da se lahko v stalno shemo združita “ad-hoc shemi za ohranitev delovnih mest, ki sta se izkazali kot učinkoviti v finančni krizi in pandemiji covida-19”.
Kakšne so sheme skrajšanega delovnega časa?
Sheme skrajšanega delovnega časa so javni ukrep, s katerim država ali druga pristojna institucija v primeru šokov v gospodarstvu ali v vnaprej opredeljenih težavah v poslovanju priskoči na pomoč podjetjem. Omogoči jim skrajšanje delovnega časa za zaposlene in poskrbi za nadomestilo njihovih plač. Ključna značilnost stalnih shem je, da ohranijo delovna razmerja tudi v primerih, ko se delovni čas skrajša na nič, navaja študija, objavljena na spletni strani vlade.
Prednost stalne sheme pred izredno shemo naj bi bila hitra prilagoditev kriznim razmeram. “Z zagotavljanjem stalne podpore in vnaprejšnjih jasnih pogojev dostopa se v času krize, ko so ti ukrepi najbolj potrebni, zmanjša upravno in operativno tveganje uvajanja enkratnih sistemov,” piše v gradivu.
Avtorji so pri tem pogledali ureditve tega področja v državah EU. Že pred covidom-19 so imeli namreč stalno shemo skrajšanega delovnika v EU vzpostavljeno v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, na Portugalskem in Madžarskem.
Katera podjetja bi to lahko udejanjila tudi v praksi?
Sheme skrajšanega delovnega časa so lahko na voljo za vse vrste podjetij ali le za podjetja, iz določenih gospodarskih dejavnosti (npr. kmetijstvo, gradbeništvo, proizvodnja) in/ali za podjetja določene velikosti (npr. podjetja z vsaj določenim številom zaposlenih), ne pa tudi za del gospodarstva, ki zaradi svoje narave doživlja sezonske spremembe povpraševanja, pri čemer je redna sezonska komponenta del poslovnega modela (npr. turizem).
Stalna shema bi lahko v Sloveniji glede na študijo nastala na podlagi ad-hoc shem iz časa finančne krize in pandemije covida-19. V obeh primerih sta bili v Sloveniji sicer na voljo tako shema skrajšanega delovnega časa kot tudi čakanje na delo. V obdobju epidemije 2020-2021 je bila prevladujoča shema čakanje na delo, v krizi 2009-2010 pa shema skrajšanega delovnega časa.
Ministrstvo za delo je medtem že pripravilo tudi začasni shemi za skrajšani delovnik in čakanje na delo za čas energetske krize: prvo je mogoče koristiti od 1. januarja do 31. marca, drugo pa nekaj dlje, do 30. junija.
