Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je primer radiologa Mitje Ruprehta, ki naj bi oktobra večino preiskav z magnetno resonanco opravil zunaj ustanove, v kateri je zaposlen, prijavilo zdravstvenemu inšpektoratu. Ob tem so napovedali tudi notranji nadzor ter morebitne ukrepe, če se bodo očitki izkazali za utemeljene. Direktor UKC Maribor Vojko Flis je to potrdil v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo.
Sporne prakse razkril portal Necenzurirano
Portal Necenzurirano je poročal, da je nekdanji vodja radiološkega oddelka UKC Maribor v enem mesecu opravil več kot 1500 MR-preiskav. Po objavljenih podatkih jih je zgolj okoli 150 izvedel v matični ustanovi, preostanek pa za druge naročnike – 417 za Splošno bolnišnico Ptuj ter kar 998 za zasebno podjetje Digitalna slikovna diagnostika Ptuj.
Vprašanja o obsegu in času opravljenega dela
Ob tem so se pojavili dvomi, kako je mogoče v tako kratkem času opraviti tolikšno število preiskav, kar odpira tudi vprašanje, ali je bil del dela opravljen v času rednega delovnika v UKC Maribor. Portal navaja, da naj bi bili nekateri radiologi v času rednega dela manj produktivni kot popoldne ali v prostem času, ko število opravljenih preiskav občutno naraste.
Direktor opozarja na pomanjkljiv nadzor
Direktor UKC Maribor Vojko Flis je opozoril, da se število MR-preiskav zunaj javnih zavodov močno povečuje, pri čemer gre za finančno zelo donosne storitve. Po njegovih besedah na to opozarjajo že dalj časa, vendar učinkovitega nadzora nad posamezniki, ki izrazito povečujejo obseg teh preiskav, ni.
Pojasnil je, da naj bi bil nadzor nad zaposlenimi, ki imajo dovoljenje za delo pri drugih delodajalcih, večstopenjski: zaposleni poročajo o opravljenem delu in urah, delodajalci morajo to potrjevati, nad vsem pa bdi zdravstveni inšpektorat. Kljub temu Flis meni, da sistem očitno ne deluje optimalno, sicer takšnih primerov ne bi bilo.
UKC Maribor napoveduje preverjanje brez prehitrih sklepov
Kako je mogoče opraviti okoli 1500 preiskav v enem mesecu, bo po Flisovih besedah predmet temeljite presoje. Ob tem je poudaril, da veliko število izvidov samo po sebi še ne pomeni nepravilnosti, saj radiologi izvide pogosto pripravljajo na daljavo in niso nujno fizično prisotni pri sami preiskavi. Z uporabo sodobnih informacijskih orodij je po njegovem mnenju mogoče obdelati veliko število izvidov, zato v UKC Maribor ne želijo prehitevati z zaključki, dokler dejstva ne bodo preverjena.
Stališče ZZZS: odgovornost je na delodajalcih
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poudarjajo, da je spremljanje delovne obremenitve zdravstvenih delavcev prvenstveno naloga delodajalcev. Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo je izpostavil, da zavod ne upravlja z delovnim časom zdravnikov, temveč financira opravljene storitve. Njihova glavna skrb je, da zavarovanci pravočasno prejmejo zdravstveno obravnavo, prav na tem področju pa zavod lahko izvaja nadzor.
Potrebni so jasnejši normativi in zakonodajni premiki
Ljoljo je še poudaril, da velike razlike v obsegu opravljenih storitev med posameznimi ustanovami kažejo na nujnost doslednejšega izvajanja zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva večji poudarek na produktivnosti in normativih. Opozoril je, da pravilnik o enotni metodologiji za merjenje delovnih obremenitev še vedno ni sprejet, čeprav bi moral biti že avgusta.
Na ZZZS si želijo tudi dodatnih pristojnosti, zato pozivajo k spremembam zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi zavodu omogočile širši obseg zavarovalniško-medicinskih nadzorov.
Kritičen pogled skupščine ZZZS
Predsednica skupščine ZZZS Martina Vuk je pojasnila, da skupščina nima pristojnosti za odločanje o posameznih primerih, zato o zadevi konkretno niso razpravljali. Osebno pa meni, da so tovrstne prakse povsem nesprejemljive in da bi bilo nujno primerjati obseg storitev, opravljenih v rednem delovnem času, z dodatnimi obremenitvami.
Na ZZZS so še poudarili, da javnim zdravstvenim zavodom tudi letos ambulantne MR-preiskave plačujejo brez količinskih omejitev, skladno z dejansko realizacijo in zmogljivostmi zavodov. Po njihovih podatkih je UKC Maribor med januarjem in oktobrom letos opravil 16.605 takšnih preiskav, kar je skoraj enako kot v enakem obdobju lani. Skupna vrednost opravljenih storitev je presegla tri milijone evrov.
