V razpravi o zmanjšanju stroškov dela je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravila predloge, ki bi zaposlenim zagotovili višje neto plače, hkrati pa ne bi ogrozili stabilnosti državnega proračuna in javnih blagajn.
“Razmere za poslovanje v Sloveniji so se v zadnjih letih izrazito poslabšale. Skrbi nas, da vlada ne kaže zadostne zavesti o resnosti situacije, v kateri se nahaja gospodarstvo,” je ob predstavitvi ukrepov poudarila Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.
Analiza GZS je pokazala, da so se davčne in prispevne obremenitve povečale, kar je neposredno vplivalo na zmanjšanje neto plač zaposlenih. Po podatkih bodo delavci z minimalno plačo od leta 2023 do prihodnjega leta zaradi novih davkov in prispevkov izgubili 2100 evrov neto dohodka, tisti s povprečno plačo 3600 evrov, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa 5200 evrov.
Glavni razlogi za to so spremembe dohodninske zakonodaje, ki so preprečile postopno zvišanje splošne olajšave na 7500 evrov, dvig davčne stopnje v najvišjem razredu na 50 odstotkov ter dvakrat zaporedno neizvajanje usklajevanja olajšav in dohodninskih razredov. Poleg tega bo z julijem uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo obremenil tako delodajalce kot zaposlene. Prav tako je obvezni zdravstveni prispevek nadomestil dosedanje prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje.
GZS med svojimi predlogi izpostavlja povečanje davčnih spodbud za varčevanje v drugem pokojninskem stebru na 10 odstotkov povprečne bruto plače oziroma 5000 evrov letno. Predlagajo tudi uvedbo tretjega pokojninskega stebra po vzoru P-računov, kjer bi dolgoročno varčevanje ostalo neobdavčeno.
