Pred uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe se v socialnovarstvenem sektorju znova oglašajo s pozivom k izboljšanju plačilnih pogojev za zaposlene. Iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije sporočajo, da brez 20-odstotnega dodatka na plače za zaposlene v dolgotrajni oskrbi obstaja resna nevarnost, da bodo reformo spremljale čakalne vrste in nedostopne storitve, kljub zakonsko zagotovljenim pravicam.
Zaradi dolgoletne kadrovske podhranjenosti in nizkih plač se izvajalci soočajo z velikimi težavami pri zagotavljanju ustrezne oskrbe. Po mnenju številnih organizacij bi moral vladajoči politični vrh – predvsem vlada, ministrstvo za solidarno prihodnost in poslanci Državnega zbora – še pred začetkom izvajanja ključnih pravic iz novega sistema (kot sta oskrba na domu in v institucijah) sprejeti ukrepe za izboljšanje kadrovskih pogojev.
Socialnovarstveni deležniki opozarjajo, da gre za eno najobsežnejših reform na tem področju v zadnjih letih, ki bo zahtevala sistematično pripravo: postavitev jasnih kadrovskih standardov, ustrezno informacijsko podporo ter celovito organizacijo izvajanja storitev na terenu. Reforma pa prihaja v času, ko se izvajalci že vrsto let borijo s pomanjkanjem kadrov, kar neposredno ogroža kakovost in dostopnost oskrbe.
Zato od države zahtevajo uvedbo posebnega dodatka v višini 20 odstotkov na plače vseh zaposlenih v dolgotrajni oskrbi. S tem bi izvajalcem olajšali prehod na nov sistem, omogočili zadržanje obstoječega kadra ter pridobivanje novih zaposlenih, ki so nujno potrebni za izvajanje predvidenih storitev.
Če ukrepi ne bodo sprejeti, obstaja tveganje, da bodo upravičenci namesto dejanskih storitev prejeli zgolj denarni prejemek, oskrbo pa bodo morali organizirati sami – pogosto pri neformalnih ponudnikih, kjer ni zagotovljena ne kakovost ne varnost, opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov.
