Potrebujemo sistemsko zaščito v kmetijstvu

Neurja z vetrom in točo, ki so po državi divjala v zadnjih dveh tednih, so po prvih grobih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice povzročila škodo na okoli 60.000 hektarjih kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov. V zbornici se v luči vse pogostejših vremenskih ujm in posledične škode na kmetijskih površinah zavzemajo tudi za vzpostavitev aktivne protitočne obrambe na območju celotne Slovenije.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo od pristojnih zahtevala tudi popis sanacije škode plazov na njivah in trajnih nasadih, pri tem pa pričakujejo tudi sistemske rešitve za preventivne ukrepe.

A bo besedah strokovnjakov bi morale kmetije za hektar mreže, s katero bi zaščitile pridelek odšteti 13.000 evrov, a krpa je za večino absolutno preveč. Država sofinancira nakup, a le redki ustrezajo razpisnim pogojem.

Kot je izpostavil predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, v zadnjih neurjih škoda ni nastala samo na kmetijskih pridelkih, temveč tudi na ostali infrastrukturi, zato bi moral biti o uvedbi tovrstnega ukrepa, ki bi lahko vsaj omilil posledice toče, sprejeti širši konsenz.

Še prej pa o tem narediti »resno strokovno presojo« in zagotoviti vire financiranja. Dolgoletne izkušnje iz sosednje Avstrije so pozitivne, tovrstne ukrepe pa financirajo lokalne skupnosti, zavarovalnice, kmetje in država.