V Sloveniji z diagnozo raka dojk živi približno 20.000 žensk. Zaradi napredka medicine in zgodnjega odkrivanja bolezni so možnosti preživetja bistveno boljše, strokovnjaki pa vse več pozornosti namenjajo tudi kakovosti življenja po zdravljenju. O tem so razpravljali na strokovnem srečanju v Mariboru.
Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru je potekalo dvodnevno strokovno srečanje o zdravljenju raka dojk, ki ga je ob rožnatem oktobru pripravil Klinični oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk.
Kot je pojasnil predstojnik oddelka, izr. prof. dr. Jure Knez, skoraj 90 odstotkov žensk po zdravljenju raka dojk živi več kot pet let. K temu pomembno prispevajo sodobna diagnostika, učinkovitejše zdravljenje in presejalni programi.
Kljub temu se številne bolnice tudi po končanem zdravljenju srečujejo s telesnimi težavami, hormonskimi spremembami in psihičnimi obremenitvami.
»Žensko je treba obravnavati kot celoto in ne biti pozoren samo na možnost ponovitve bolezni,« je poudaril Knez. Prav zato postaja celostna obravnava bolnic vse pomembnejši del onkološke oskrbe.
Strokovnjaki so na srečanju obravnavali različne načine diagnostike in zdravljenja, del programa pa je predstavljala tudi praktična ultrazvočna delavnica.
Posebej so izpostavili pomen državnega presejalnega programa DORA, ki omogoča odkrivanje raka dojk v zgodnjih stadijih. Ženske pozivajo k rednemu odzivanju na vabila in pravočasnemu ukrepanju ob sumljivih spremembah na dojkah.
Ob rožnatem oktobru strokovnjaki opozarjajo, da uspešnost zdravljenja ne pomeni zgolj daljšega preživetja, temveč tudi čim kakovostnejše življenje po bolezni.
