Pogajanja o pokojninski reformi so prešla v drugo fazo, saj so zdaj na mizi konkretni členi zakona. Radio Slovenija je neuradno pridobil dokument, ki prikazuje smer, v katero želi vlada usmeriti reformo.

Socialni partnerji bodo na prihajajoči seji pogajalske skupine obravnavali vladni dokument ter se osredotočili na kombinacijo parametrov, kot so starostne meje, odmerni odstotki, referenčno obdobje in usklajevanje pokojnin. Ta del predstavlja prvi vsebinski sklop.

Kaj predlaga vlada?

Ministrstvo za delo je pripravilo dokument, ki vsebuje primerjavo sedanjega zakona s predlogom reforme. Predlogi vključujejo sedemletno prehodno obdobje, kar pomeni, da bi spremembe začele veljati šele leta 2034.

Upokojitveni pogoji:

  • Predlog je, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri 67 letih ob vsaj 15-letni pokojninski dobi. V letih 2028 in 2034 pa bi starostna meja znašala 65 let in 66 let in 9 mesecev.
  • Dopolnjeni pogoji omogočajo tudi znižanje starostne meje zaradi vojaškega roka, števila otrok in začetka zavarovanja pred 20. letom.

Pokojninske osnove:

  • Pri 40 letih zavarovanja bi izločili pet najmanj ugodnih let iz zaporedja 24 let.

Odmerni odstotek:

  • Postopno zvišanje odmernega odstotka, ki bi na koncu prehodnega obdobja znašal 70 % za 40 let pokojninske dobe. Za 15 let zavarovanja bi znašal 30 %.

Drugi pomembni predlogi:

  • Povezava vdovskih pokojnin, letnega dodatka in usklajevanja pokojnin. Ministrstvo predlaga, da bi pokojnine usklajevali z 20 % rasti povprečne bruto plače in 80 % rasti cen življenjskih potrebščin.

Kaj je še pred nami? Socialni partnerji bodo morali razpravljati še o prispevnih stopnjah, drugem stebru ter invalidskem zavarovanju, za katerega običajno zmanjka časa. Pogajanja naj bi se zaključila do 14. marca 2025.