Poslovanje Komunalnega podjetja Ptuj (KP Ptuj) je konec prejšnjega leta sprožilo številne razprave v ptujski politiki. Ena od ključnih tem je bila povezana s plačami zaposlenih, saj te vplivajo na izračun cen obveznih gospodarskih javnih služb (GJS), kot sta voda in kanalizacija.
Svetnica Sonja Žibrat je na seji mestnega sveta izpostavila, da zaposleni v KP Ptuj prejemajo določene kolektivne in individualne stimulacije, najvišji regres ter relativno visoke božičnice oziroma 13. plače. Dodala je, da težava ni nujno v višini plač, temveč v vprašanju, kdo nosi stroške teh ugodnosti.
“Ali je pravično, da stroški dela, ki presegajo kolektivno pogodbo, v celoti obremenijo gospodarske javne službe, ki jih plačujejo občani?” se je vprašala Žibratova in predlagala, da bi bilo smiselno razmisliti o delni preusmeritvi teh stroškov na tržne dejavnosti podjetja. Ob tem je poudarila, da ni nikoli trdila, da so plače v KP Ptuj previsoke, temveč, da je razprava o obremenitvah GJS utemeljena.
Kako se plače v KP Ptuj primerjajo z drugimi?
Podatki iz portala Ebonitete, ki zajemajo 12 mestnih občin, kažejo, da so plače v KP Ptuj v povprečju. V nekaterih občinah so plače v primerljivih podjetjih višje, v drugih pa nižje.
