Mariborska Stara trta je od leta 1999 veljala za svetovno rekorderko kot najstarejša vinska trta na svetu, a nove informacije kažejo, da naj bi obstajala še starejša. Na spletni platformi Recurrent Ventures je priznana vinska strokovnjakinja Jancis Robinson – soavtorica mednarodno uveljavljenih publikacij Oxford Companion to Wine in The World Atlas of Wine – objavila novico, ki je močno odmevala v Mariboru in širše. Objave na tem portalu imajo v svetu vinogradništva velik vpliv, zato je informacija hitro pritegnila pozornost.
Po posodobljenih podatkih Guinnessove knjige rekordov je namreč za najstarejšo živečo trto na svetu 10. novembra razglašena 416 let stara divja trta iz Tibeta. Kot je zapisala novinarka Samantha Cole-Johnson, je ta starodavna trta tako prevzela mesto, ki ga je do zdaj zasedala mariborska Stara trta.
Mariborska trta je bila Guinnessova rekorderka od leta 1999, uradno pa je bila v knjigo rekordov vpisana leta 2004 kot najstarejša vinska trta, ki še vedno rodi. Starost mariborske trte – sorte modra kavčina – je bila potrjena z raziskavami iz leta 1972, ki so nakazovale, da je bila takrat stara med 350 in 400 let. Natančne datacije zaradi poškodovanega osrednjega dela debla ni bilo mogoče izvesti. Dodatno potrditev je predstavljala ilustracija iz leta 1681, na kateri je trta jasno vidna na pročelju iste hiše na Lentu.
V Mariboru Staro trto ne dojemajo le kot naravno dediščino, temveč tudi kot pomemben turistični simbol. Pod županovanjem Aleksandra Saše Arsenoviča se je njen turistični potencial še okrepil. Leta 2022 so na Vojašniškem trgu odprli Muzej najstarejše trte na svetu, za katerega je občina namenila nekaj več kot pol milijona evrov. Lani pa so več kot 700.000 evrov vložili v novo opremo Hiše Stare trte. Ob prenovi Lenta je nastal tudi novi Trg najstarejše trte, umeščen med Vojašniško ulico in Splavarski prehod.
Nova tibetanska rekorderka je izjemno odporna divja trta, ki raste visoko v goratem območju vzhodnega Tibeta. Guinnessova knjiga rekordov je 21. septembra potrdila, da je stara 416 let. Njene dimenzije so impresivne: visoka je okoli osem metrov, njen obseg pri tleh meri 209 centimetrov, v prsni višini 160 centimetrov, premer pa 67 centimetrov. Znanstveniki Jugozahodne gozdarske univerze na Kitajskem so starost potrdili z analizo letnic in fizikalnimi meritvami. Po besedah dr. Wanga Haibeja iz Kitajske akademije kmetijskih znanosti odkritje kaže na izjemno odpornost narave. V tamkajšnjem okrožju Zogang raste kar 64 trt, starejših od sto let.
Kljub vsemu Stara trta na Lentu ne izgublja svojega slovesa. Guinness namreč vodi tibetansko in mariborsko trto v različnih kategorijah. Tibetanska je najstarejša znana divja trta, ki raste v naravi, medtem ko mariborska ostaja najstarejša žlahtna vinska trta vrste Vitis vinifera, ki še vedno rodi grozdje. Tako bosta veljali oba rekorda, saj se ne izključujeta.
