S prihodnjim julijem bo uveden nov prispevek, namenjen financiranju storitev dolgotrajne oskrbe. Kljub temu ostaja veliko odprtih vprašanj. Na ZZZS opozarjajo, da še ni jasno, kako bodo zbirali ta sredstva in kako bodo pridobivali podatke o upravičencih. Na ta vprašanja odgovarja tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, pristojno za izvedbo te reforme.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo bodo od 1. julija prihodnje leto začeli plačevati zaposleni, delodajalci in upokojenci. Zaposleni in delodajalci bodo prispevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Samozaposleni in kmetje, ki so hkrati zaposleni in delodajalci, bodo prispevali dva odstotka od bruto dohodka.
Po ocenah ministrstva bo s tem obveznim prispevkom na leto zbranih okoli 620 milijonov evrov, medtem ko bo proračun prispeval največ 190 milijonov evrov letno. Zbrana sredstva bodo namenjena financiranju storitev dolgotrajne oskrbe, ki se bodo postopoma uvajale do konca leta 2025.
Lea Lebar, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede in Inštitutu RS za socialno varstvo, je izjavila, da gre za korak k novi obliki družbene solidarnosti, ki bo omogočila boljšo skrb za starejše in druge, ki bodo potrebovali podporo. Kljub temu zakon dopušča možnost, da bodo uporabniki dolgotrajne oskrbe od leta 2028 morali doplačevati za določene storitve.
