Posledice vojne v Ukrajini že čuti tudi podravsko gospodarstvo. Nanj trenutno najbolj vpliva zgodovinska rast cen surovin, naftnih derivatov in energentov, delno tudi izguba tržišča. V uredništvo smo raziskovali, kako je podravsko gospodarstvo pripravljeno na prihajajočo gospodarsko krizo?
Podravje spada med slabše razvite slovenske regije. Delež bruto investicij v osnovna sredstva v primerjavi z regionalnim BDP je že vrsto let najnižji med regijami. Ukrajinska kriza pa to še dodatno zaostruje.
Po gospodarski aktivnosti je podravska regija podpovprečna, saj njen BDP na prebivalca dosega le okoli 80 % slovenskega BDP. V letu 2019 je na območju regije Podravje poslovalo 8.397 gospodarskih družb. V primerjavi z letom 2014 še je število gospodarskih družb povečalo za 8,8 %. Pri samostojnih podjetnikih je situacija drugačna. V letu 2019 je na območju regije Podravje poslovalo 7.889 samostojnih podjetnikov, kar je 7,6 % manj kot pet let pred tem.
Slabši smo tudi v indeksu razvojne ogroženosti, kjer za osrednjo regijo močno zaostajamo. Medtem ko tam indeks slabšega razvoja upada, v Podravju vztrajno narašča. Neugodne so predvsem nizke investicije v osnovna sredstva, raziskave in razvoj, nizka je delovna aktivnost prebivalstva, visoka brezposelnost ter pospešeno staranje prebivalstva.
Skromno investicijsko trošenje ter investicije v osnovna sredstva podjetij zavira hitrejšo rast produktivnosti, ki ostaja precej pod povprečjem EU. Za dolgoročno zagotavljanje večje blaginje je ključno povečevanje produktivnosti. Kar ne pomeni delati dlje in več, ampak kako delati pametneje in bolj učinkovito.
