Pobočje pod ptujskim gradom ostaja kritično, saj se tam že več let pojavljajo manjši in večji zemeljski plazovi, ki ogrožajo tako obzidje kot dostopne poti. Na nekaterih območjih so posledice plazov še posebej opazne – pred desetletjem je plaz pri vzhodnem stolpu porušil 25 metrov podpornega zidu, pred dvema letoma pa so obilne padavine povzročile sprožitev večjih plazov na južni in jugozahodni strani grajskega kompleksa.
Zaradi zadnjih premikov zemljine je poškodovana tudi pot, ki vodi na grad z južne strani in povezuje Prešernovo ulico z grajskim kompleksom, kar dodatno otežuje dostop do znamenitega kulturnega objekta.
Posek dreves iz leta 2015 še vedno sproža vprašanja
Mnogi menijo, da so težave s plazovi povezane z odstranitvijo dreves leta 2015. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Aleksander Lorenčič, je pojasnil, da so posekali predvsem poškodovana drevesa, ki so negativno vplivala na temelje, obzidje in fasade grajskih stavb, predvsem na severni in južni strani kompleksa. Lorenčič je poudaril, da je bilo celotno grajsko območje – z izjemo osrednje zgradbe – desetletja zanemarjeno in slabo vzdrževano.
Reševanje posledic obilnih padavin in plazov
Večja plazova iz leta 2023, ki sta prizadela pobočje proti Prešernovi ulici in območje Vičave, Lorenčič pripisuje obilnim padavinam, ki so povzročile podobne težave tudi drugod po okolici Ptuja. Ministrstvo za kulturo je sanacijo obeh plazov izvedlo z 100.000 evri sredstev. Na območju Vičave so odstranili odvečno zemljino, medtem ko so na pobočju nad Prešernovo ulico namestili protierozijsko mrežo, ki naj bi preprečila nadaljnje premike zemljine.
