Letališče Edvarda Rusjana v Mariboru tudi po letih ostaja brez rednih komercialnih letov, kljub temu pa država še vedno vlaga večmilijonska sredstva. Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo je jasno, zakaj se financiranje nadaljuje in kateri so načrtovani koraki za prihodnost.
Na nedavni razpravi o prihodnosti letališča so se udeleženci strinjali, da je za nadaljnji razvoj nujna skupna vizija in prilagoditev državnega prostorskega načrta.
Čeprav so prostori letališča večinoma neizkoriščeni in pristajalna steza redko v uporabi, infrastruktura ni popolnoma neaktivna, a prinaša visoke stroške. Ministrstvo je razkrilo, da je v zadnjih dveh letih za delovanje letališča namenilo več kot pet milijonov evrov.
V letu 2024 so stroški znašali 2,75 milijona evrov, leto prej pa 2,27 milijona evrov. Financiranje temelji na pogodbi z družbo DRI, ki v imenu države upravlja letališče.
Letališče nima jasno začrtane prihodnosti, zato se poraba javnega denarja pogosto znajde pod drobnogledom.
Kljub temu nekateri poudarjajo strateško lego letališča zaradi bližine avtoceste in železnice, kar prinaša razvojni potencial. Med dejavnostmi so tudi helikopterski reševalni prevozi, poleg tega pa lahko letališče služi kot nadomestna lokacija za druga regionalna letališča.
Kot ključno oviro ministrstvo in lokalni predstavniki izpostavljajo odsotnost posodobljenega prostorskega akta. Njihov cilj je sprejem državnega prostorskega načrta, ki bi omogočil vlagateljem nadaljnje investicije in širitev dejavnosti.
Pogovori s ključnimi deležniki že potekajo, razpis za koncesijo pa še ni objavljen, čeprav interes obstaja.
Ministrstvo dodaja, da so razpisi za državne subvencije odprti tudi za mariborsko letališče. Čeprav konkretnih dogovorov še ni, ostajajo odprti za sodelovanje.
