Tudi na severovzhodu Slovenije, kjer bi po predlogu spremenjene mreže nujne medicinske pomoči ukinili dežurstvo zdravnikov pri Lenartu, v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Ormožu, so odločno proti. Ljutomerska županja Olga Karba celo pravi, da bi lahko v Ljutomeru, kjer je bil pred dobrimi 150 leti prvi slovenski tabor, spet oživelo taborsko gibanje.
Informacija o spreminjanju mreže posplošena,
Ne gre za ukinjanje nujne pomoči, ampak le dežurnih služb, tako da bi ostali brez zdravnika ponoči in konec tedna. Predstavniki njihovega doma so že imeli priložnost, da se o tem pogovorijo na ministrstvu za zdravje. Prejšnji teden teden so jim tam – sestanek je bil načrtovan že prej, a ne zaradi ukinitve – zagotovili, da je prišel v javnost le prvi predlog delovne skupine, o katerem se bodo pogovarjali, usklajevali in iskali dogovore z lokalnimi skupnostmi.
“Argumenti za spremembe pri nas ne držijo, nimamo kadrovskih težav, imamo mlade zdravnike, ki uspevajo obvladovati svoje ambulante in urgentno dejavnost. Ekipa zdravnikov je popolna, v ozadju sta dva specializanta, tudi dva štipendista, v preteklih letih smo se z lokalno skupnostjo trudili, da smo zagotovili osebje, tudi infrastrukturo imamo, tako rekoč nov urgentni center,” našteva Pihlar.
Dodaja pa, da si preprosto ne morejo predstavljati, da bi izgubili to, kar normalno deluje. Po njegovem mnenju se vlada reševanja zdravstvenega sistema ni lotila na pravi način in na pravem mestu. “Naredili bomo vse, da pri nas sprememb ne bo,” je še povedal.
Nižji standardi zdravstvene oskrbe?
Še bolj odločna je ljutomerska županja Olga Karba. “Vztrajamo, da se nujna medicinska pomoč ohrani, želimo, da imajo naši ljudje ustrezno zdravstveno oskrbo, torej 24 ur na dan, imamo profesionalno strokovno ekipo nujne medicinske pomoči in si sploh ne predstavljamo, da bi jo ukinili,” je poudarila.
Tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak je prepričan, da je tak načrt nedopusten. “Če bomo izbirali med ekonomijo in zdravjem ljudi, se bomo najbrž odločili za zdravje,” je odločen. Pojasnjuje, da imajo pri njih tudi nekaj prehodov migrantov, ki jih po potrebi napotijo v zdravstveni dom. “Za nas bi bila to velika izguba, verjamem, da bo prevladal razum, sicer pa je bilo o tem govora že leta 2015, a je potem ideja propadla”, je še povedal Vrbnjak.
Enako stališče imajo po besedah nove županje Urške Mauko Tuš v občini Gornja Radgona. “Ostajamo pri stališču iz leta 2015, ko so vse občine na našem območju jasno sporočile, da nikakor ne pristajajo na krčenje nujne medicinske pomoči,” opozarja županja. Da bi ukinitev dežurstev – čeprav uradnega predloga o tem seveda nimajo – pomenilo znižanje standarda, pa je prepričan tudi lenarški župan Janez Kramberger.
