Medtem ko so na Zvezi Anite Ogulin nedavno opozorili na pomanjkanje osnovnih živil, ptujske humanitarne organizacije za zdaj nimajo težav z zalogami hrane. Kljub temu tudi na tem območju opažajo skrb vzbujajoč trend – po pomoč prihaja vse več zaposlenih, ki s svojimi prihodki ne zmorejo več pokrivati osnovnih življenjskih stroškov.
Na Zvezi Anite Ogulin opozarjajo, da potrebe po humanitarni pomoči že več let naraščajo. Posebej izstopajo družine z zaposlenimi starši, ki jim redni prihodki ne zagotavljajo več finančne varnosti. Kot je pojasnila predsednica zveze Alenka Petkovšek, lahko številne družine v resno stisko pahne že nepričakovan strošek, podražitev najemnine ali dolgotrajna bolezen.
Na Ptujskem so razmere glede zalog hrane za zdaj stabilne. Pater Andrej Sotler iz Župnijske karitas Ptuj – sv. Peter in Pavel je pojasnil, da osnovnih živil ne primanjkuje, saj jih redno prejemajo iz mariborskega skladišča. Zadostne količine hrane imajo tudi pri Območnem združenju Rdečega križa Ptuj, ki pokriva vse občine Upravne enote Ptuj.
Sekretarka združenja Marjana Cafuta je pojasnila, da njihove programe deloma financira Evropski socialni sklad, del sredstev pa zagotavljajo sami. Prehranske pakete pri njih mesečno prejme približno 800 do 900 ljudi, kar je že več let razmeroma ustaljeno število. Zaloge imajo zagotovljene do konca leta, del hrane so prihranili tudi za januar, ko pričakujejo novo dobavo iz evropskega sklada.
Pri zagotavljanju pomoči sodelujejo tudi občine, ki prispevajo po en evro na prebivalca. Če bi se potrebe povečale, so predvideni dodatni dogovori o financiranju.
Čeprav hrane trenutno ne primanjkuje, se spreminja struktura ljudi, ki potrebujejo pomoč. Med prejemniki prehranskih paketov je vse več delovno aktivnih posameznikov in družin z dvema ali tremi otroki. Starši so pogosto zaposleni za minimalno plačo, vendar zaradi naraščajočih življenjskih stroškov težko shajajo.
Kot ugotavlja Cafutova, so v preteklosti pomoč pogosteje potrebovali upokojenci, danes pa se nanjo vse bolj obračajo tudi zaposleni. To kaže, da redna zaposlitev za številna gospodinjstva ni več zadostno zagotovilo za finančno stabilnost.
