Pred dnevi je Mariborski mestni svet v prvem branju soglasno potrdil strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki občino zavezuje k vzpostavitvi sodobne ureditve ožjih delov. Ti naj bi služili predvsem kot večfunkcionalna lokalna središča, namenjena povezovanju prebivalcev med seboj in z občino.
Strategija je bila sicer mestnim svetnikom in svetnicam že znana spomladi, a so jo takrat umaknili z dnevnega reda, ob tem pa pozvali k širši javni razpravi. Lidija Ferk iz občinske službe za mestne četrti in krajevne skupnosti je pojasnila, da so po tem izvedli javno izmenjavo mnenj na več lokacijah, ki je predvsem pokazala željo po boljši komunikaciji z občani.
»Gradivo smo zato dodatno okrepili, zlasti na področju komuniciranja in sistematičnega obravnavanja pobud s terena,« je dodala.
Po njenih besedah strategija prinaša posodobitev ureditve, saj trenutno delo mestnih četrti in krajevnih skupnosti še vedno temelji na prejšnji organizaciji po krajevnih skupnostih, kar pogosto vodi do nepravilnega razumevanja pristojnosti in nalog. »V strategiji razvoja lokalne samouprave iz leta 2016 je jasno zapisano, da je vloga ožjih delov predvsem participativna in posvetovalna – služijo kot stik med občino in občani ter posredujejo mnenja in želje prebivalcev,« je pojasnila.
Strategija vključuje tudi akcijski načrt do leta 2030, ki med predlaganimi ukrepi predvideva bolj smiselno porazdelitev območij ožjih delov, zmanjšanje števila članov svetov ter sprejem kodeksa delovanja v svetih mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
Župan Saša Arsenovič se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi strategije. »Vsi si želimo več partnerstva, več vključevanja, predvsem pa decentralizacijo in način, kako zagotavljati čim več vsebin, da bo mesto čim bolj bogato,« je dejal.
