Slovenska mesta se na evropski lestvici kakovosti zraka za leto 2025 niso uvrstila med najbolje ocenjena. Ljubljana je med 761 evropskimi mesti zasedla 709. mesto, Maribor pa 589., poroča portal Slo24.si.
Razvrstitev Evropske agencije za okolje (EEA) temelji na podatkih o onesnaženosti z drobnimi delci PM2,5, dušikovim dioksidom in prizemnim ozonom v zadnjih dveh letih. Rezultati opozarjajo, da onesnaženost zraka ostaja pomemben okoljski in zdravstveni izziv tudi v slovenskih mestih.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je bila leta 2024 onesnaženost zraka z delci nekoliko višja kot v predhodnih letih. Na treh merilnih mestih so zabeležili več prekoračitev dnevne mejne vrednosti delcev PM10, kot jih dopušča zakonodaja.
Razmere so posebej problematične v hladnejših mesecih, ko se zaradi ogrevanja stavb, prometa in vremenskih pojavov onesnaževala pogosteje zadržujejo v nižjih plasteh ozračja. K slabši kakovosti zraka prispevajo tudi temperaturni obrati, brezvetrje in občasni prenosi puščavskega prahu.
Dolgotrajno vdihavanje onesnaženega zraka lahko resno vpliva na zdravje. Povezano je z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, kronične bolezni dihal ter druge zdravstvene zaplete. Strokovnjaki zato poudarjajo pomen zmanjševanja izpustov iz prometa in ogrevanja ter izvajanja ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka.
Podatki kažejo, da bodo za čistejši zrak potrebna nadaljnja prizadevanja tako na državni kot lokalni ravni, predvsem na območjih, kjer so prekoračitve dovoljenih vrednosti najpogostejše.
