Zgodovinsko gledano ima Langerjeva vila izjemno bogato preteklost. Prvotno je služila kot poletna rezidenca industrijalca Jožefa Langerja, nato pa se je njena vloga večkrat spreminjala – od družabnega prizorišča z glasbo in športom do restavracije, rastlinjaka, otroškega zavetišča in prostorov športnega društva Branik.
Prenova Langerjeve vile v Ljudskem vrtu predstavlja enega večjih kulturno-infrastrukturnih projektov v Mariboru, saj je skupna vrednost investicije ocenjena na 4,75 milijona evrov. Glavnino sredstev, kar 3,77 milijona evrov, bo zagotovila država iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), preostanek – okoli 666 tisoč evrov – pa mariborska občina.
Po zaključku obnove, ki je predvidena v prvi polovici leta 2026, bo vila dobila novo vsebino. Posebnost bo modularna sejna soba v medetaži, klet pa bo namenjena tehničnim prostorom in razstavam. Objekt bo z dvigalom dostopnejši za vse uporabnike, kar pomeni pomemben korak k vključujoči rabi prostora.
Med gradbenimi deli so v enem izmed prostorov odkrili zgodovinske najdbe, ki dodatno potrjujejo kulturni pomen Langerjeve vile za Maribor. Najdbe trenutno preučujejo strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki v sodelovanju z izvajalcem del usmerjajo nadaljnje postopke.
