Na pustni torek so se pustne šeme še zadnjič letos podale na ulice, preden se poslovijo do prihodnjega leta. Kurenti, pokači, laufarji in številni drugi pustni liki so po slovenskih mestih in vaseh poskrbeli za živahno vzdušje, ki tradicionalno simbolizira odganjanje zime in prihod pomladi. Med največjimi pustnimi dogodki v Sloveniji je tudi letos prednjačilo Kurentovanje na Ptuju, ki se je po enajstih dneh neprekinjenega dogajanja zaključilo s pokopom pusta in vrnitvijo oblasti mestni županji.
Kot vsako leto je Ptuj ob Kurentovanju obiskala množica ljudi, organizatorji pa so potrdili, da se je na dogodkih zbralo več kot 100.000 obiskovalcev. Vrhunec dogajanja je bila nedeljska mednarodna karnevalska povorka, ki je privabila več kot 40.000 ljudi. Tudi mestne ulice in trgi so bili ves čas polni obiskovalcev, ki so uživali v etnografskih in kulturnih vsebinah festivala.
Po stari ptujskih navadi so pusta na pustni torek simbolično pokopali. KUD Baron in Prosvetno društvo Prvenci-Strelci sta pod vodstvom svojih članov izvedla žalno slovesnost, kjer so pusta najprej obsodili, nato zaprli v kletko do prihodnjega leta. Ob tem so obiskovalci lahko simbolično zažgali svoje pustne maske, kar pomeni slovo od letošnjega pustovanja. Ta poseben običaj razlikuje Ptuj od večine drugih krajev v Sloveniji, kjer pustni običaji trajajo vse do pepelnične srede.
Na pustni torek je mestno središče Ptuja oživelo že opoldne, ko so glasbene skupine in etnografske maske zavzele ulice in trge. Ta dan je tradicionalno namenjen predvsem domačinom, ki si pogosto vzamejo prosto popoldne in se v velikem številu pridružijo zaključnim norčijam.
