Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v svoji analizi dodatnega dela zdravnikov, zobozdravnikov in drugega zdravstvenega kadra v Univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor prepoznala več pomembnih tveganj, ki lahko vodijo v korupcijo.
Analiza, izvedena leta 2024, je obravnavala obseg in pravno ureditev dodatnega dela, nadzorne mehanizme ter finančne učinke med letoma 2020 in 2023. KPK pri tem ni obravnavala konkretnih primerov, temveč se je osredotočila na sistemske vidike in strukturo nadzora.
Poudarjena so bila številna tveganja, med njimi pomanjkanje ustreznega nadzora nad dodatnim delom, ki je pogosto interno organiziran, kar pomeni, da nadzor izvajajo zaposleni nad svojimi sodelavci, kar lahko povzroči pristranskost. Komisija je opozorila tudi na morebitno znižanje kakovosti storitev zaradi preobremenjenosti osebja, neučinkovito porabo javnih sredstev in nevarnost, da osebni interesi prevladajo nad javnim dobrim.
Podatki za UKC Maribor kažejo, da je bilo med letoma 2020 in 2023 skupno izdano 2359 soglasij za delo pri drugih izvajalcih, kar je vključevalo 339 zaposlenih. Posameznik z največjim številom soglasij jih je prejel kar 49. V istem obdobju je imelo 994 zaposlenih sklenjeno vsaj eno podjemno pogodbo, skupaj jih je bilo sklenjenih 2288, pri čemer je posameznik z največ pogodbami sklenil 14 pogodb.
Glede na ugotovljena tveganja je KPK pripravil vrsto priporočil. Zdravstvenim zavodom svetuje uvedbo rednih nadzorov s strani zunanjih, neodvisnih izvajalcev ter okrepitev nadzora nad zaposlenimi z nižjo učinkovitostjo. Zavodi naj tudi revidirajo svoje integritetne načrte, dodatno opredelijo tveganja ter določijo konkretne ukrepe za njihovo obvladovanje.
KPK še posebej poudarja, da dodatne aktivnosti ali samoplačniške storitve ne smejo negativno vplivati na izvajanje javne zdravstvene službe, razen v izjemnih primerih, kjer druge rešitve niso mogoče.
