Letos smo priča skokoviti rasti cen energentov na evropskem trgu, predvsem zemeljskega plina in elektrike, kar pomeni veliko breme za porabnike – za gospodinjstva, gospodarstvo in javni sektor.
Glavno težavo pomeni izjemna rast cen plina, razlogov zanjo pa je več. Letošnja poraba je zaradi vremenskih razmer in obkoronskih stimulativnih ukrepov zrasla. Evropska skladišča plina so ob začetku zime za od 15 do 20 odstotnih točk bolj prazna od dolgoletnih povprečij. Nedvomno glavni razlog pa so zapleti z dobavo ruskega plina v Evropo.
Ukrepanje se zdi nujno, saj trenutne cene energentov grozijo, da bodo močno prizadele ali pa celo uničile dele evropske energetsko intenzivne industrije. Proces prenosa rasti cen energentov v cene izdelkov za široko porabo in hrane se je šele dobro začel in bo v celoti udaril v prihodnjem letu, kar bo močno vplivalo na rast inflacije.
Ne gre spregledati tudi dejstva, da je rast cen energentov v marsičem tudi posledica divjega tiskanja denarja, kar že od zadnje finančne krize počnejo ECB in tudi preostale centralne banke. Tako Slovenija večjega vpliva na dano situacijo nima.
Edina kratkoročna rešitev je varčevanje z energijo. Dolgoročna rešitev pa je naložba v samooskrbo, ki je ob trenutnih cenah energentov izjemno dobičkonosna naložba tudi brez kakršnihkoli državnih spodbud.
