V razpravah o kakovosti zraka v Mariboru se ponovno odpira vprašanje vpliva individualnih kurišč in sodobnih obratov za energetsko izrabo odpadkov. Ob tem ostajajo pomembni tudi vplivi prometa, vremenskih razmer ter izrednih dogodkov, kot so požari na odlagališčih.
V Javnem holdingu Maribor poudarjajo, da so v mestu še vedno velik vir onesnaženja zastarela individualna kurišča in stare kotlovnice na trda goriva, predvsem v kurilni sezoni. Projekt EIOM naj bi del teh razpršenih virov nadomestil s centraliziranim sistemom daljinskega ogrevanja pod stalnim nadzorom.
Po njihovih navedbah bi projekt prinesel letni prihranek več kot 10.000 MWh energije in zmanjšal emisije CO₂ za približno 5.500 ton. Neposrednih primerjav med vplivom vseh malih kurišč in načrtovanega obrata sicer ni, saj popoln popis kurišč v mestu ne obstaja, vendar ocenjujejo, da bi bil skupni vpliv projekta na okolje pozitiven.
Sodobni obrat EIOM naj bi uporabljal večstopenjske sisteme čiščenja dimnih plinov in neprekinjen monitoring emisij. Predvidene emisije prahu, dušikovih oksidov in žveplovega dioksida naj bi bile bistveno pod zakonskimi mejami ter nižje od emisij številnih obstoječih kurišč brez filtrov in stalnega nadzora.
Po ocenah bi projekt dolgoročno zmanjšal tudi emisije trdnih delcev PM10 in PM2,5, saj bi del gospodinjstev in večjih kotlovnic prešel na daljinsko ogrevanje. Večina toplote v sistemu naj bi po izvedbi prihajala iz obnovljivih virov in odvečne toplote.
Pri umeščanju obrata so bile upoštevane tudi meteorološke razmere. Analize kažejo, da območje Maribora omogoča razmeroma dobro razprševanje emisij in nima izrazito pogostih obdobij brezvetrja.
V Javnem holdingu Maribor izpostavljajo še požarno-varnostni vidik projekta. Ker bi se gorljive frakcije odpadkov sproti obdelovale, bi bilo manj skladiščenega materiala, s tem pa tudi manj tveganja za večje požare na odlagališčih, ki lahko močno poslabšajo kakovost zraka.
