Roman EpA o vitezu Parzivalu je nastal v prvem desetletju 13. stoletja in se uvršča med srednjeveško književnost, v originalu je napisan v srednji visoki nemščini. Osrednji lik romana je vitez Parzival, ki na poti iskanja svetega grala spoznava zakonitosti življenja in tudi, kaj sveti gral dejansko je.
Ob tem je treba posebej izpostaviti, da so slednja imena edine realne geografske lokacije v romanu, ki jih je možno nedvoumno lokalizirati in obiskati tudi danes. Slovenska Štajerska tako predstavlja edinstveno lokacijo, saj lahko upravičeno rečemo, da je to področje, kjer je Parzival doživel razsvetljenje in duhovno katarzo.
Spoznanje o Bogu in svetem gralu Parzival doseže v deveti knjigi od šestnajstih, ki v analitičnem oziru predstavlja vrhunec tega romana. Vsebino devete knjige je avtor Wolfram von Eschenbaach umestil v okolje današnje Slovenske Štajerske, tako da se na Parzivalovi poti pojavijo konkretne lokacije današnjega Ptuja, Hajdine (Gandin), Borla (Anckhenstein), Rogatca (Rohitsch), jame Belojače in Celja.
