Vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije pod vodstvom predsednice Bojane Beović je ob obisku v Mariboru poudarilo resno kadrovsko krizo, ki vpliva na celotno zdravstveno oskrbo v regiji. Pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni povečuje pritisk na bolnišnice, kar vodi do podaljšanja čakalnih dob, zlasti v regijah z večjimi potrebami, kot je Maribor. Beović je opozorila, da mladi zdravniki niso zainteresirani za nekatere ključne specializacije, predvsem urgentno medicino, čeprav v družinski medicini opažajo vsaj majhen napredek.
Direktor UKC Maribor Vojko Flis poudarja, da je urgentni center v Mariboru močno preobremenjen, saj nekatere zdravstvene ustanove v regiji zaradi kadrovskih težav prenašajo dežurne storitve na terciarne centre. To ustvarja dodatne pritiske na UKC Maribor, ki se že sicer sooča s pomanjkanjem prostora in zahtevnimi pogoji dela. Direktor Zdravstvenega doma Maribor Jernej Završnik dodaja, da je primarna raven zdravstvenega sistema izrazito podfinancirana, saj prejema le majhen del celotnega proračuna, kar omejuje obseg in kakovost storitev. Poleg tega se soočajo z naraščajočimi stroški dolgotrajnih bolniških staležev, ki dodatno obremenjujejo proračun in še poslabšujejo finančno stanje v primarnem zdravstvu.
Zdravstveni dom Maribor se je zaradi pomanjkanja domačih zdravnikov obrnil na države nekdanje Jugoslavije, kjer so našli dodatne kadre za družinsko medicino in pediatrijo. Trenutno so zaposlili pet pediatrov in osem zdravnikov družinske medicine, pri čemer sta dve zdravnici že začeli z delom. Kljub temu ta ukrep ne rešuje sistemskih težav, saj na primarni ravni primanjkuje sredstev in je delovanje močno podfinancirano; namenjenih je le 780 milijonov evrov, kar ni dovolj za učinkovito delovanje. To pomanjkanje kadrov še dodatno obremenjuje bolnišnice, ki se soočajo z dolgimi čakalnimi vrstami in preobremenjenostjo, saj primarna raven ne more zadostno pokriti potreb po zdravstveni oskrbi.
Obisk Zdravniške zbornice Slovenije v Mariboru je izpostavil resno kadrovsko krizo v zdravstvu, ki podaljšuje čakalne dobe in povečuje pritisk na bolnišnice. Pomanjkanje zdravnikov, predvsem na primarni ravni, povzroča preobremenjenost bolnišnic, saj nekatere ustanove prenašajo dežurne storitve na terciarne centre. Velik problem je predvsem podfinanciranost primarnega zdravstva, ki prejema le majhen del proračuna.
