Polona Selič Zupančič in Klavdija Kokol, bolnici z rakom, sta pred mesecem dni opozorili na kritično stanje v onkologiji ter tveganje njenega propada v Sloveniji. Da bi izboljšali razmere, sta se odločili sprožiti akcijo zbiranja donacij za odkup stanovanj na Masarykovi ulici 24-26.
Zakaj je to pomembno?
Stanovanja so postala ključni problem pri nadgradnji onkologije v Mariboru, ki je že več kot leto dni v zamudi. Stanovalci omenjenih stavb so že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje za načrtovano sedemnadstropno stavbo onkologije, ki bi stala ob njihovih domovih. Pritožbo obravnava Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki še ni sprejelo končne odločitve.


Komunikacija s stanovalci
Ministrstvo za zdravje in Urada za nadzor, kakovost in investicije (UNKIZ), ki vodi investicijo, trdijo, da so v stiku s stanovalci in si prizadevajo pridobiti lastništvo nad stanovanjami. Sredstva za odkup so zagotovljena, a še vedno poteka usklajevanje finančnih podrobnosti.
Mnenje lastnikov
Vendar pa stanovalci opozarjajo na pomanjkanje odzivnosti s strani odgovornih. Aleksander Rottmann, eden od lastnikov, navaja, da ni prejel odgovorov na njihove pobude. Poudarja, da UNKIZ zgolj zavlačuje gradnjo. Nekateri anonimni lastniki so potrdili, da so prejeli le začetno ponudbo, ki pa je bila za večino nesprejemljiva.
Stanovanja v slabem stanju
Šest od štirinajstih lastnikov je neuradno privolilo v menjavo svojih stanovanj za tiste v lasti UKC Maribor ali mariborskega javnega stanovanjskega sklada. Vendar so ta stanovanja v slabem stanju – poročajo o plesni, odstopajočem parketu in pomanjkanju osnovnih stvari. Ta prazna stanovanja bi potrebovala večja vlaganja, lastniki pa niso prejeli informacij o njihovi vrednosti.


Odkupne cene in prihodnost
Država je ponudila različne cene za odkup, ki se gibljejo med 1800 in 2400 evri na kvadratni meter, medtem ko so lastniki pričakovali 2900 evrov. V Ljubljani trenutno pripravljajo nove ponudbe, ki bi morale biti skladne z zakonom o upravnem postopku. Če ne pride do dogovora, bi država lahko sprožila postopek razlastitve, a nove ponudbe naj ne bi bile višje, kar pušča prihodnost dogovora negotovo.
Objavljamo del poziva, ki sta ga objavili Polona Selič Zupančič in Klavdija Kokol in se z njim obrnili na medije.
JAVNI POZIV: Pomagajmo Onkologiji Maribor!
Spoštovane novinarke in novinarji, ustvarjalci medijskih vsebin!
Haloze in Ljubljana, 22. 9. 2024
Danes se obračava samo na vas. Nekateri ste postali glas za Onkologijo Maribor, ki ni samo regionalni, ampak nacionalni problem. Postali ste glas za ureditev onkološke obravnave v Sloveniji in hvala vam za to. Pred mesecem dni sva pismo o razmerah in zapletih z gradnjo na Onkologiji Maribor poslali vsem, za katere sva verjeli, da bodo prepoznali stisko onkoloških bolnikov. Izrazi podpore so bili pri bolj kot ne medli.
Odgovora nekaterih preprosto ni bilo – predsednice Državnega zbora in poslanske skupine Svoboda. Ostale poslanske skupine so odgovorile z različno mero leporečja. Videti je, da le opozicija verjame, da rak ni izmišljena bolezen histeričnih babnic in revežev, ki so si sami krivi, da živijo v Prekmurju ali Prlekiji, in jih mora reševalni avtomobil voziti na obsevanje ali kemoterapijo. Pripadnike vladajoče koalicije pa kot da ščitita oblast in veljava. Odbor za zdravstvo Državnega zbora se na temo Onkologije Maribor ni sestal.
Kaj se je zgodilo v mesecu dni?
Okoli tisoč tristo (1300!) državljank in državljanov Slovenije je v minulem mesecu dni izvedelo, da imajo raka. Samo od teh jih nekaj sto ne bo dočakalo predvidenega (neuresničljivega) zaključka dozidave Onkologije Maribor poleti 2025. Do leta 2027, ko se govori, da bo gradnja morda res končana, bo umrlo več kot 10.000 ljudi z diagnozo rak.
Kaj se je zgodilo v mesecu dni? Nič – razen besedovanja.
Očitno ni upanja, da bi se »Država« zganila, zato sva se odločili pozvati vse onkološke bolnike v Sloveniji, vse preživele po raku in njihove svojce, da zberemo denar, ki državi manjka do dogovora s stanovalci. Na ta način bi izpeljali odkup in omogočili nadaljevanje in zaključek dozidave Onkologije Maribor. Domnevava, da bi morali zbrati nekaj sto tisoč evrov.
Morda bodo svojo redno mesečno delovno uspešnost donirali tudi predsednica Državnega zbora, poslanci Svobode in ministrica za zdravje, ali pa vsaj direktor Pliberšek! Na Varuha človekovih pravic tudi v tem primeru ne računava. Zato potrebujeva pomoč – še posebej, ker je Klavdija sredi onkološkega zdravljenja po recidivu, Polona pa kar naprej utrujena. Če zberemo sredstva, ki jih država ne zmore do delujočega dogovora s stanovalci, ovir ne bo več, mar ne?!
Pozivava tudi odvetnika stanovalcev, naj doseže soglasje stanovalcev, da ne bodo spreminjali zahtev, da bodo sprejeli dogovor o prodaji na podlagi cenitve, ki jo sami ocenjujejo kot primerno, ter prenehali preprečevati nadaljevanje gradnje.
Če manjka pol milijona evrov, je mogoče ta znesek dokaj preprosto zbrati:
• v Sloveniji živi več kot 110.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli za rakom – vsak prispeva en evro
• od teh 110.000 preživelih po raku ima vsak vsaj enega podpornega sorodnika – vsak prispeva en evro
• od teh 110.000 sedanjih in nekdanjih onkoloških bolnikov ima vsak gotovo enega prijatelja – vsak prispeva en evro
• 110.000 oseb z izkušnjo raka ima sosede, sodelavce, nekdanje sodelavce – vsak prispeva en evro
… po tem ključu lahko dokaj hitro zberemo 440.000 evrov.
Kolikor bi manjkalo do potrebnega zneska, pa lahko zagotovimo z dobrodelnim koncertom. Verjameva, da se bodo številni glasbeniki radi odzvali na to pobudo. Vabiva vse, ki znate in zmorete pomagati izpeljati akcijo zbiranja denarja, da se pridružite pobudi – ne
kot glas ljudstva, ampak kot dobronamerni ljudje z veščinami, spretnostmi in znanji, pomembnimi za zastavljeni cilj:
ZBERIMO MANJKAJOČI DENAR ZA ODKUP STANOVANJ NA MASARYKOVI!
Naredimo nekaj za Onkologijo Maribor in s tem za celotno slovensko onkologijo. Torej zase. Ker besedovalci ne bodo.
Klavdija Kokol (generacija Onko Mb 2022 in 2024) in Polona Selič – Zupančič (generacija Onko Mb 22)
Javni poziv si lahko v celoti preberete TUKAJ.
















