Ob svetovnem dnevu fizioterapije so na Univerzi Alma Mater Europaea opozorili na pomen gibanja pri preventivi ter zmanjševanju tveganj za srčno-žilne bolezni in možgansko kap. Po kapi je ključna čimprejšnja rehabilitacija, s katero fizioterapevti pomagajo ponovno vzpostaviti gibanje, ravnotežje in samostojnost. Rehabilitacija pa se mora glede na potrebe nadaljevati tudi po odpustu iz bolnišnice.
Vloga fizioterapevta danes ni več omejena le na rehabilitacijo po bolezni, poškodbi ali operaciji. Kot strokovnjak za gibanje in telesno dejavnost pomaga posamezniku varno povečati telesno aktivnost, izboljšati telesno pripravljenost ter zmanjševati dejavnike tveganja za razvoj bolezni. Pri tem ni dovolj zgolj priporočilo, naj se ljudje več gibajo – vadba mora biti varna, ustrezno odmerjena in prilagojena posamezniku. Fizioterapija tako vse bolj postaja pomemben del preventive, zdravega staranja ter ohranjanja telesne zmogljivosti in samostojnosti.
Fizioterapija se hitro razvija, v stroko pa vse bolj vstopajo umetna inteligenca, nosljive naprave, senzorji gibanja, robotika in telerehabilitacija. Temu sledi tudi izobraževanje na Univerzi Alma Mater Europaea, kjer študenti znanje povezujejo s praktičnim delom, svoje izobraževanje pa lahko nadaljujejo od dodiplomskega do doktorskega študija.
Fizioterapija danes ni namenjena le zdravljenju posledic bolezni, temveč tudi ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti. S spodbujanjem gibanja in ustrezno prilagojeno vadbo lahko ljudem pomaga, da tudi ob staranju in kroničnih boleznih čim dlje ostanejo aktivni ter kakovostno in samostojno živijo.
Potrebe po fizioterapevtski obravnavi naraščajo, fizioterapevtov pa v Sloveniji še vedno primanjkuje. Po podatkih, predstavljenih na dogodku, imamo približno 72 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje Evropske unije 149. Pomanjkanje tako vpliva tudi na dostopnost do fizioterapevtske obravnave, zato je potreba po novih in visoko usposobljenih kadrih vse večja.
Pomemben del študija fizioterapije je tudi praktično delo pod vodstvom mentorjev. Študenti tako teoretično znanje prenašajo v prakso, ob neposrednem delu z ljudmi pa razvijajo klinično razmišljanje, strokovno odgovornost in sposobnost prilagajanja obravnave posamezniku. Mentorstvo je tako pomemben most med predavalnico in samostojnim delom fizioterapevta.
Zaradi vse večjih potreb zdravstvenega sistema so možnosti za zaposlitev fizioterapevtov dobre. Ob pomanjkanju kadra in staranju prebivalstva se potreba po novih, visoko usposobljenih fizioterapevtih še povečuje. Znanje, pridobljeno na študiju, pa odpira možnosti za delo na različnih področjih zdravstvene obravnave, rehabilitacije in preventive.
Fizioterapija tako postaja vse pomembnejši del skrbi za zdravje – od preventive in zgodnje rehabilitacije do ohranjanja samostojnosti v poznejših letih. Ob vse večjih potrebah prebivalstva pa bo ključno tudi kakovostno izobraževanje novih generacij fizioterapevtov, ki bodo znali na izzive sodobnega zdravstva odgovoriti s strokovnim znanjem, prakso in predvsem – gibanjem.
