V letu 2024 se je število novorojenih otrok v Sloveniji še nekoliko znižalo glede na predhodno leto, ko je bilo prvič zabeleženih manj kot 17.000 rojstev. Rojenih je bilo 8835 dečkov in 8040 deklic, skupaj torej 16.875 otrok, kar pomeni 0,7 odstotka oziroma 114 rojstev manj kot leto prej – najmanj, odkar Statistični urad Republike Slovenije (SURS) spremlja te podatke. Rodnost je padla na 7,9 otrok na 1000 prebivalcev, kar je najnižja raven po letu 1922.
Tradicionalno razmerje med spoloma ob rojstvu ostaja stabilno – med 105 in 106 dečkov na 100 deklic. Povprečno se je lani vsak dan rodilo 46 otrok, a so bile med delovniki in vikendi precejšnje razlike. Ob koncih tedna se je rodilo približno devet otrok manj kot na delovne dni. Največ rojstev je bilo zabeleženih v petek, 20. septembra (74), najmanj pa v nedeljo, 7. aprila (23).
Starost mater ob rojstvu otroka se že šest let ni bistveno spremenila – v povprečju so otroka rodile pri 31,1 leta, kar je najvišja vrednost po drugi svetovni vojni. Skupna stopnja rodnosti je v letu 2024 znašala 1,52. Opaziti je tudi premik v starostni strukturi mater – če so pred štirimi desetletji največ otrok rojevale ženske med 20. in 25. letom, so danes najpogostejše matere v starostnem razponu med 29 in 31 let.
Od vseh rojenih otrok jih je 7512 prišlo na svet v zakonski zvezi, kar pomeni, da jih je več kot polovica – 9363 oziroma 55,5 odstotka – rodilo neporočenim materam. Poročene matere so bile ob rojstvu otroka v povprečju stare 31,3 leta, neporočene pa 30,9 leta.
Regionalno gledano je bila najnižja rodnost ponovno zabeležena v obalno-kraški regiji (6,5 rojstev na 1000 prebivalcev), najvišja pa ostaja v jugovzhodni Sloveniji, ki že več let vodi po številu rojstev. Najmlajše matere ob rojstvu prvega otroka so bile iz koroške regije (28,3 leta), najstarejše pa iz obalno-kraške in osrednjeslovenske (30,5 leta).
