Ob koncu aprila se je zaključila podaljšana javna obravnava projekta postavitve vetrnih elektrarn na območju Rogatca in Žetal, ki je zaradi izrazitega odziva lokalnega prebivalstva trajala en mesec dlje od načrtovanega. Projekt, ki predvideva gradnjo petih vetrnih turbin na Maceljski gori – dveh v občini Žetale in treh v Rogatcu – je v fazi državnega prostorskega načrtovanja, investitor pa so Dravske elektrarne Maribor (DEM).
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) so potrdili, da so prejeli okoli 250 pisem s pripombami, ki se nanašajo na različne vidike predlaganega posega v prostor. Zdaj jih čaka analiza in priprava vsebinskih odzivov. Kot so pojasnili, bo končna časovnica oblikovana šele po tem, ko bodo pripombe razvrščene po tematskih sklopih in predane ustreznim strokovnjakom za pripravo odgovorov.
Pripombe segajo od splošnega nasprotovanja rabi vetra za proizvodnjo energije, do konkretnih zadržkov glede hrupa, vizualnega vpliva, ogrožanja netopirjev, gozdnega habitata in divjadi. Izražena so bila tudi vprašanja o ekonomski upravičenosti projekta ter zahteve po izplačilu odškodnin in rent posameznikom, ki bi jih načrtovani poseg neposredno prizadel. Pogosta kritika se nanaša tudi na urejanje dostopnih poti in logistiko med gradnjo.
Ko bodo stališča ministrstva oblikovana, bodo na tej osnovi dopolnili strokovne podlage in pripravili posodobljen predlog državnega prostorskega načrta.
V povezavi s projektom se krepijo tudi dvomi o transparentnosti postopkov. Zeleni Slovenije, pod vodstvom Andreja Čuša, so pozvali Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), naj razišče morebitna koruptivna ravnanja v okviru delovanja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in njegovih povezanih družb. Kot navajajo, naj bi obstajali resni sumi o netransparentnem delovanju, vključno s poskusi vplivanja na lokalne odločevalce in društva v zameno za podporo okoljsko spornih investicij. Te navedbe naj bi podpirale izjave več lokalnih akterjev in predstavnikov civilne družbe.
