Pislakovega dne se je vselej udeležilo od 150 do 200 čebelarjev. Povezujejo vse oblike čebelarjenja, v združenju pa je okoli 50 poklicnih čebelarjev z okoli 20.000 čebeljimi družinami.

na čebelarstvo zadnja leta precej vplivajo podnebne spremembe, zato si predvsem poklicni čebelarji želijo učinkovitega prilagajanja tovrstnim vplivom. Na Pislakovih dnevih bodo tako iskali odgovore, kako lažje čebelariti in prilagajati svojo tehnologijo čebelarjenja.

Letos bodo tako govorili o zatiranju varoje kot glavne bolezni med čebelami, pomanjkanju hrane v naravi za čebele, kar vpliva tudi na njihovo imunost ter preživetje, pa tudi o načinih izboljšanja vzreje kakovostnih matic.

Da so podnebne spremembe naša prihodnost, ne le v čebelarstvu, pač pa nasploh, je opozoril Matjaž Levičar, in dodal, da so v njihovi panogi izzivi še posebej veliki.

Vpliv na čebelje paše se po njegovem kaže tudi pri izpadu dveh zelo pomembnih drevesnih vrst.

Akacija je kot pomemben vir medu zelo občutljiva na spomladanske pozebe in vsak tak pojav pomeni znaten izpad pridelka.

Pomembno delo čebelarja je tudi kontrolirana vzreja čebeljih matic.

Prejšnji članekSlovenija lani v EU z največjim upadom smrtnih žrtev na cestah
Naslednji članekSvetniki bodo v prvem branju potrjevali proračun za leto 2023