Po zadnjih podatkih organizacije Amnesty International je konec preteklega leta v Sloveniji kar 140.000 ljudi ostalo brez osebnega zdravnika, do začetka letošnjega leta pa se je ta številka povečala na 158.000. To jasno kaže na vse bolj zaskrbljujoče razmere na področju osnovnega zdravstvenega varstva.
Še bolj kritična je situacija na področju ginekološke oskrbe. Več kot 230.000 žensk in deklet, starejših od 13 let, nima izbranega ginekologa, kar močno omejuje njihov dostop do osnovnih storitev reproduktivnega in spolnega zdravja. Amnesty International opozarja, da bi se to število lahko še povečalo zaradi napovedanega vala upokojevanja ginekologov v prihodnjih letih.
Podobno opozorilo je že lansko leto podal tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je ugotovil, da se je v zadnjem desetletju dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji občutno zmanjšala. Manjše število zdravnikov in daljše čakalne dobe negativno vplivajo na kakovost celotnega zdravstvenega sistema.
Poročilo Amnesty International se dotika tudi nedavno sprejetih zakonodajnih sprememb, ki bolj jasno ločujejo javni in zasebni zdravstveni sektor ter omejejo uporabo javnih sredstev za ustvarjanje zasebnih dobičkov. Čeprav te spremembe lahko pomagajo pri ohranjanju in obnovi javnega zdravstva, organizacija poudarja, da brez stabilnega financiranja – tako za javne ustanove kot za zasebnike s koncesijo – ključni problemi ostajajo nerazrešeni. Dostop do zdravstvene oskrbe bo zato še naprej ogrožen, dokler se ne uvedejo sistemski ukrepi za povečanje števila zdravnikov v osnovnem zdravstvu.
