Zmanjševanje vinogradniških površin v Sloveniji postaja vse resnejši problem. Če se bo sedanja dinamika nadaljevala, bi država lahko izgubila status vinorodne pokrajine, s tem pa tudi dostop do pomembnih evropskih finančnih spodbud za vinogradništvo.
Kot pojasnjuje direktor KGZ Ptuj in strokovnjak za vinogradništvo Andrej Rebernišek, evropska zakonodaja določa, da mora imeti država v uradnih evidencah najmanj 10.000 hektarjev vinogradov, da lahko ohrani status vinorodne pokrajine. Ta ji omogoča črpanje sredstev iz tako imenovane vinske ovojnice, ki so namenjena predvsem obnovi in prestrukturiranju vinogradov ter promociji vin na tujih trgih.
Slovenija ima trenutno evidentiranih približno 13.400 hektarjev vinogradov, vendar se njihova površina vsako leto zmanjša za 200 do 300 hektarjev. Kot opozarja Rebernišek, se nove zasaditve in obnova obstoječih vinogradov ne izvajajo v tolikšnem obsegu, da bi lahko nadomestile izgubljene površine.
Slovensko vinogradništvo je razdeljeno na tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. Največja med njimi je Podravje, kjer se pridelovalci v zadnjih letih soočajo s številnimi težavami. Med najresnejšimi je zlata trsna rumenica, nevarna bolezen, ki kljub izvajanju zaščitnih ukrepov še naprej napreduje.
Rebernišek opozarja, da se vsi vinogradniki ne zavedajo dovolj resnosti razmer. Dodatno težavo predstavljajo starejši pridelovalci, ki se približujejo upokojitvi in razmišljajo o opustitvi dejavnosti, zato v sanacijo vinogradov in preprečevanje širjenja bolezni ne vlagajo več enake pozornosti.
Razmere poslabšujejo tudi zapuščeni in zaraščeni vinogradi, ki lahko prispevajo k širjenju bolezni. Strokovne službe zato nadaljujejo prizadevanja za omejevanje njenega širjenja, pri čemer je sodelovanje vinogradnikov ključnega pomena.
Poziv pridelovalcem je jasen: okužene trte je treba odstraniti takoj ob pojavu bolezenskih znakov, dosledno izvajati zatiranje ameriškega škržata ter skrbeti za urejenost in odstranjevanje zarasti na robovih vinogradov. Le z odgovornim in pravočasnim ukrepanjem bo mogoče omejiti širjenje bolezni ter dolgoročno ohraniti slovensko vinogradniško krajino.
